Kazalo
22 odnosi: Atom, Bohrov magneton, Bozon, Elektron, Fermion, Foton, Glavno kvantno število, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvantno stanje, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Mezon, Orbitala, Paulijevo izključitveno načelo, Planckova konstanta, Proton, Spin, Tirno kvantno število, Valovna funkcija, Vektor, Vrtilna količina.
- Atomska fizika
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Spinsko kvantno število in Atom
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Spinsko kvantno število in Bohrov magneton
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Spinsko kvantno število in Bozon
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Spinsko kvantno število in Elektron
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Spinsko kvantno število in Fermion
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Spinsko kvantno število in Foton
Glavno kvantno število
Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.
Poglej Spinsko kvantno število in Glavno kvantno število
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Spinsko kvantno število in Kvantna mehanika
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Spinsko kvantno število in Kvantno število
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Spinsko kvantno število in Kvantno stanje
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Spinsko kvantno število in Magnetni moment
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Spinsko kvantno število in Magnetno kvantno število
Mezon
nonet. JP.
Poglej Spinsko kvantno število in Mezon
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Spinsko kvantno število in Orbitala
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Spinsko kvantno število in Paulijevo izključitveno načelo
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Spinsko kvantno število in Planckova konstanta
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Spinsko kvantno število in Proton
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Spinsko kvantno število in Spin
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Spinsko kvantno število in Tirno kvantno število
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Spinsko kvantno število in Valovna funkcija
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Poglej Spinsko kvantno število in Vektor
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Spinsko kvantno število in Vrtilna količina