Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Slika Doriana Graya

Index Slika Doriana Graya

Slika Doriana Graya (v izvirniku: The Picture of Dorian Gray) je fantazijski roman irskega pisatelja Oscarja Wilda.

24 odnosi: Adonis, Angleščina, Anglija, Ben Barnes, Cankarjeva založba, Colin Firth, Film, Gledališče, Hamlet, Homoseksualnost, Muza, Oscar Wilde, Paris, Portret, Prevajanje, Prva svetovna vojna, Rapa Šuklje, Roman, Samomor, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Stanko Vurnik, Tabu, William Shakespeare, 1890.

Adonis

Adonis, antična plastika, hrani Louvre, Pariz Adónis (Ádonis, iz severozahodno semitske besede 'A-D-N) je lik zahodnosemitskega izvora, kjer igra vodilno vlogo v številnih religijah misterijev, ki vključujejo grško mitologijo v helenistični dobi.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Adonis · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Angleščina · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Anglija · Poglej več »

Ben Barnes

Benjamin »Ben« Barnes, angleški filmski igralec, * 20. avgust 1981, London, Anglija.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Ben Barnes · Poglej več »

Cankarjeva založba

Logotip Cankarjeve založbe Cankarjeva založba (kratica CZ) je založniško podjetje v Ljubljani.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Cankarjeva založba · Poglej več »

Colin Firth

Colin Andrew Firth, CBE, angleški filmski, televizijski in gledališki igralec, * 10. september 1960, Grayshott, Hampshire, Anglija, Združeno kraljestvo.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Colin Firth · Poglej več »

Film

9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Film · Poglej več »

Gledališče

Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Gledališče · Poglej več »

Hamlet

Slavni prizor iz drame - Hamletov monolog z lobanjo Williama Shakespeara na HNK Split, foto: Matko Biljak Hamlet je tragedija angleškega dramatika Williama Shakespeara.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Hamlet · Poglej več »

Homoseksualnost

Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Homoseksualnost · Poglej več »

Muza

''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Muza · Poglej več »

Oscar Wilde

Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde, irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist in aforist * 16. oktober 1854, Dublin, Irska † 30. november 1900, Pariz, Francija.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Oscar Wilde · Poglej več »

Paris

Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Paris · Poglej več »

Portret

Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Portret · Poglej več »

Prevajanje

Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Prevajanje · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rapa Šuklje

Rapa (Marija Roza) Šuklje, slovenska novinarka, kritičarka in prevajalka, * 26. april 1923, Ljubljana, † 13. april 2013, Ljubljana.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Rapa Šuklje · Poglej več »

Roman

Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Roman · Poglej več »

Samomor

Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Samomor · Poglej več »

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »

Stanko Vurnik

Stanko Vurnik, slovenski umetnostni zgodovinar, etnolog in muzikolog, *11. april 1898 Šentvid pri Stični, † 25. marec 1932 Ljubljana.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Stanko Vurnik · Poglej več »

Tabu

Tabu je stvar, ki je prikrita, skrivana in se ne sme kritično obravnavati.

Novo!!: Slika Doriana Graya in Tabu · Poglej več »

William Shakespeare

William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.

Novo!!: Slika Doriana Graya in William Shakespeare · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Slika Doriana Graya in 1890 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »