Skriti model Markova

Skriti model Markova (SMM) je dobil ime po ruskem matematiku Andreju Andrejeviču Markovu in je stohastični model, ki se lahko opiše z dvema naključnima procesoma.

Uporabi AI

Kazalo

1. 9 odnosi: Andrej Andrejevič Markov (starejši), Apertium, Naključje, Nevronska mreža, Podatkovno rudarjenje, Strojno učenje, Umetna inteligenca, Verjetnost, Vreme.

2. Bioinformatika

Andrej Andrejevič Markov (starejši)

Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Skriti model Markova in Andrej Andrejevič Markov (starejši)

Apertium

Apertium je platforma za računalniško prevajanje, razvita s podporo španske vlade ter Univerze v Alicanteju.

Poglej Skriti model Markova in Apertium

Naključje

Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.

Poglej Skriti model Markova in Naključje

Nevronska mreža

Nevronska mreža, tudi umetna nevronska mreža (angleško neural network, nemško Neuronales Netz) je naprava za obdelavo informacij, ki deluje po vzoru človeških oz.

Poglej Skriti model Markova in Nevronska mreža

Podatkovno rudarjenje

Podatkovno rudarjenje je sistematično iskanje informacij v veliki količini podatkov (npr. podatkovne baze, podatkovna skladišča itd.), s pomočjo avtomatskih ali polavtomatskih metod.

Poglej Skriti model Markova in Podatkovno rudarjenje

Strojno učenje

Strojno učenje pomeni pridobivanje znanja na podlagi izkušenj.

Poglej Skriti model Markova in Strojno učenje

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.

Poglej Skriti model Markova in Umetna inteligenca

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Poglej Skriti model Markova in Verjetnost

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Poglej Skriti model Markova in Vreme

Glej tudi

Bioinformatika

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti