Kazalo
21 odnosi: Ašur-etil-ilani, Ašur-ubalit II., Asirija, Asurbanipal, Babilon, Babilonija, Harran, Kaldeja, Karkemiš, Kjaksar, Medijci, Mezopotamija, Nabopolasar, Nipur, Parti, Perzijci, Seznam asirskih vladarjev, Sin-šumu-lišir, Skiti, Uruk, Uzurpator.
- Umrli leta 612 pr. n. št.
Ašur-etil-ilani
Ašur-etil-ilani je bil asirski kralj, sin in naslednik kralja Asurbanipala, ki je vladal od okoli 631 pr.
Poglej Sin-šar-iškun in Ašur-etil-ilani
Ašur-ubalit II.
Ašur-ubalit II. (asirsko Aššur-uballiṭ II) je bil zadnji kralj Novoasirskega cesarstva, ki je nasledil Sin-šar-iškuna in vladal od leta 612/611 do 609 pr.
Poglej Sin-šar-iškun in Ašur-ubalit II.
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Sin-šar-iškun in Asirija
Asurbanipal
'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr.
Poglej Sin-šar-iškun in Asurbanipal
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Sin-šar-iškun in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Sin-šar-iškun in Babilonija
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Poglej Sin-šar-iškun in Harran
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Sin-šar-iškun in Kaldeja
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Sin-šar-iškun in Karkemiš
Kjaksar
Hvakšatra ali Kjaksar (tudi Siaksar), medijski kralj, vladal od 625 pr.
Poglej Sin-šar-iškun in Kjaksar
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Sin-šar-iškun in Medijci
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Sin-šar-iškun in Mezopotamija
Nabopolasar
Nabopolasar (akadsko Nabû-apal-uṣur) je bil prvi kaldejski kralj, ki je vladal od 626 pr.
Poglej Sin-šar-iškun in Nabopolasar
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Sin-šar-iškun in Nipur
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Sin-šar-iškun in Parti
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Sin-šar-iškun in Perzijci
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Sin-šar-iškun in Seznam asirskih vladarjev
Sin-šumu-lišir
Sin-šumu-lišir je bil uzurpatorski kralj, ki je leta 626 pr.
Poglej Sin-šar-iškun in Sin-šumu-lišir
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Sin-šar-iškun in Skiti
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Sin-šar-iškun in Uruk
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Sin-šar-iškun in Uzurpator