Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Simfonija št. 4 (Mahler)

Index Simfonija št. 4 (Mahler)

Gustav Mahler: Simfonija št.

Kazalo

  1. 41 odnosi: Angleški rog, Ciciban (revija), Fagot, Flavta, Godala, Groteska, Gustav Mahler, Harfa, Ironija, Klarinet, Kontrabas, Kraguljčki, Laibacher Zeitung, Ljubljana, Melodija, Oboa, Pavke, Pevec, Pihala, Primož Kuret, Ritem, Rog (glasbilo), Simfonija, Slovenska filharmonija, Solist, Sopran, Takt, Tempo, Tolkala, Tonaliteta, Triangel, Trobenta, Trobila, Variacije (glasba), Viola, Violina, Violončelo, Vrbsko jezero, 1899, 1900, 1914.

Angleški rog

Angleški rog Angleški rog je pihalo (aerofon), ki spada v družino oboj.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Angleški rog

Ciciban (revija)

Mesečna revija Ciciban je začela izhajati leta 1945.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Ciciban (revija)

Fagot

Pogled na fagot z dveh strani Tonsko območje Fagót je leseno pihalno glasbilo tipa oboe.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Fagot

Flavta

Flavtistka Etruščanska poslikava z igralcem flavte Flavta, slovensko imenovana tudi piščal ali frulica, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Flavta

Godala

Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Godala

Groteska

Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Groteska

Gustav Mahler

Karikatura Mahlerjevega dirigiranja v času, ko je bil direktor Dunajske opere, 1901 Gustav Mahler, avstrijski skladatelj in dirigent, * 7. julij 1860, Kaliště, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 18. maj 1911, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Gustav Mahler

Harfa

Harfistka Hárfa je prastaro strunsko glasbilo z okrog 45 strunami, trikotnim trupom in pedali.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Harfa

Ironija

Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Ironija

Klarinet

Klarineta uglašena na Bb- in A- Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Klarinet

Kontrabas

Kontrabasi Polž in vijaki pri kontrabasu Kontrabas je največji izmed godalnih instrumentov in proizvaja najnižje tone.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Kontrabas

Kraguljčki

Kraguljčki Kraguljčki so metalofoni glasbeni instrument, ki ga uvrščamo v skupino tolkal.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Kraguljčki

Laibacher Zeitung

Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Laibacher Zeitung

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Ljubljana

Melodija

Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Melodija

Oboa

Óboa je leseno pihalno glasbilo z dvojnim jezičkom (ustnikom).

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Oboa

Pavke

USAF med koncertom Pavke ali timpani so glasbilo iz družine tolkal, narejeno iz opne oz.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Pavke

Pevec

Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Pevec

Pihala

Pihála so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Pihala

Primož Kuret

Primož Kuret, slovenski muzikolog, profesor * 6. julij 1935, Ljubljana, † 25. maj, 2022.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Primož Kuret

Ritem

Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Ritem

Rog (glasbilo)

Rog (v F) Rog je trobilo.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Rog (glasbilo)

Simfonija

Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Simfonija

Slovenska filharmonija

Ljubljani Slovenska filharmonija z ljubljanskim gradom v ozadju. Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova v evropskem merilu.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Slovenska filharmonija

Solist

Steve Lukather (Toto) med izvajanjem sola na kitari Solist (italijansko solo.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Solist

Sopran

Sopran je najvišji ženski in otroški glas.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Sopran

Takt

Takt je metrična enota v glasbi, ki se v notni pisavi loči od drugih taktov z navpično črto, imenovano taktnica.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Takt

Tempo

Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Tempo

Tolkala

Tolkalske palice Tolkála so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci) udarjamo nanje.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Tolkala

Tonaliteta

Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Tonaliteta

Triangel

Triangel (latinsko triangulum pomeni trikotnik) ali trikot je idiofoni (metalofoni) glasbeni instrument, ki spada v skupino tolkal.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Triangel

Trobenta

Trobenta z dušilcem Ustnik Vincent Bach Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Trobenta

Trobila

Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Trobila

Variacije (glasba)

Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Variacije (glasba)

Viola

ViolaViola je glasbilo s štirimi strunami iz skupine godal.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Viola

Violina

Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Violina

Violončelo

Violončelo ali čelo je strunsko glasbilo iz družine godal.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Violončelo

Vrbsko jezero

Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in Vrbsko jezero

1899

1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in 1899

1900

1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in 1900

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Simfonija št. 4 (Mahler) in 1914