Kazalo
17 odnosi: Absolutni izsev, Bayerjevo poimenovanje, Deklinacija, Dvojna zvezda, Flamsteedovo poimenovanje, Katalog Henryja Draperja, Messierov katalog, Mizar (zvezda), Navidezni sij, Planet, Rektascenzija, Rjava pritlikavka, Seznam najbližjih zvezd, Spektralni razred, Svetlobno leto, Veliki medved (ozvezdje), Zunajosončni planet.
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Absolutni izsev
Bayerjevo poimenovanje
Orionovo meglico, kjer so vidne tako grške kot tudi latinične črke. Bayerjevo poimenovanje je zvezdno poimenovanje, kjer je vsaka posamezna zvezda določena samo z eno grško ali latinično črko, ki ji sledi latinsko ime pripadajočega ozvezdja v rodilniku.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Bayerjevo poimenovanje
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Deklinacija
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Dvojna zvezda
Flamsteedovo poimenovanje
Flamsteedovo poimenovanje je kombinacija števila in imena ozvezdja, ki unikatno identificira večino zvezd, vidnih s prostim očesom v modernih ozvezdjih vidnih iz južne Anglije.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Flamsteedovo poimenovanje
Katalog Henryja Draperja
Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Katalog Henryja Draperja
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Messierov katalog
Mizar (zvezda)
Velikega medveda Mízar (ζ UMa, ζ Ursae Majoris, Zeta Ursae Majoris) je zvezda v ozvezdju Velikega medveda (Ursa Major), srednja zvezda ojesa Velikega voza.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Mizar (zvezda)
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Navidezni sij
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Planet
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Rektascenzija
Rjava pritlikavka
Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjuje vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Rjava pritlikavka
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Seznam najbližjih zvezd
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Spektralni razred
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Svetlobno leto
Veliki medved (ozvezdje)
Veliki medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Veliki medved (ozvezdje)
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Seznam zvezd v Velikem medvedu in Zunajosončni planet
Prav tako znan kot Seznam zvezd v ozvezdju Veliki medved.