Kazalo
24 odnosi: Bojarji, Carigrad, Dimitrij Donski, Elizabeta Ruska, Iguman, Kulikovska bitka, Metropolit, Mongoli, Moskovska velika kneževina, Moskva, Nižni Novgorod, Patriarh, Rjazan, Ruska pravoslavna cerkev, Sergij, Sveta Trojica, Sveti trije kralji (praznik), Svetnik, Trojiški samostan sv. Sergija, Vasilij I. Dimitrijevič, Vzhodna pravoslavna cerkev, 1314, 1392, 25. september.
- Ruski svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve
- Svetniki Anglikanske cerkve
- Umrli leta 1392
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Sergij Radoneški in Bojarji
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Sergij Radoneški in Carigrad
Dimitrij Donski
Dimitrij Ivanovič Donski (rusko: Дми́трий Ива́нович Донско́й), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 12. oktober 1350, Moskva, 19. maj 1389, Moskva.
Poglej Sergij Radoneški in Dimitrij Donski
Elizabeta Ruska
Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.
Poglej Sergij Radoneški in Elizabeta Ruska
Iguman
Iguman (srbsko игумaн, iguman, rusko игумен, igumen iz bizantinskega grškega, hēgoúmenos, slovensko hegemón, vodja, upravitelj) je bil predstojnik (prior) pravoslavnega samostana.
Poglej Sergij Radoneški in Iguman
Kulikovska bitka
Kulikovska bitka, tudi Bitka na Kulikovem polju (rusko Мамаево побоище, Донское побоище, Куликовская битва, битва на Куликовом поле, Mamaevo poboiŝe, Danskoe poboiŝe, Kulikovska bitva, bitva na Kulikovom pole) se je vodila med borci Zlate horde pod poveljstvom Mamaja in različnimi ruskimi kneževinami pod združenim poveljstvom moskovskega velikega kneza Dmitrija Donskega.
Poglej Sergij Radoneški in Kulikovska bitka
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Sergij Radoneški in Metropolit
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Sergij Radoneški in Mongoli
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Sergij Radoneški in Moskovska velika kneževina
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Sergij Radoneški in Moskva
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Sergij Radoneški in Nižni Novgorod
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Sergij Radoneški in Patriarh
Rjazan
Rjazan (rusko Рязань, Rjazan) je mesto in upravno središče Rjazanske oblasti, Ruska federacija.
Poglej Sergij Radoneški in Rjazan
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Sergij Radoneški in Ruska pravoslavna cerkev
Sergij
Sergij je moško osebno ime.
Poglej Sergij Radoneški in Sergij
Sveta Trojica
desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.
Poglej Sergij Radoneški in Sveta Trojica
Sveti trije kralji (praznik)
Sveti trije kralji na obisku pri Jezusu Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku.
Poglej Sergij Radoneški in Sveti trije kralji (praznik)
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Sergij Radoneški in Svetnik
Trojiški samostan sv. Sergija
Trojiška lavra sv.
Poglej Sergij Radoneški in Trojiški samostan sv. Sergija
Vasilij I. Dimitrijevič
Vasilij I. Dimitrijevič (rusko: Василий I Дмитриевич), moskovski knez, veliki knez Vladimira, * 30. december 1371, † 27. februar 1425.
Poglej Sergij Radoneški in Vasilij I. Dimitrijevič
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Sergij Radoneški in Vzhodna pravoslavna cerkev
1314
1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Sergij Radoneški in 1314
1392
1392 (MCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sergij Radoneški in 1392
25. september
25.
Poglej Sergij Radoneški in 25. september