Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Anton Ramovš, Župnija Senovo, Brestanica, Dejan Učakar, Kelti, Kozjanski odred, Ledeniška dolina, Melita Osojnik, Mestna občina Krško, Narodnoosvobodilni boj, Naselje, Neolitik, Osnovna šola XIV. divizije Senovo, Podsreda, Premogovnik, Prva svetovna vojna, Rebeka Dremelj, Seznam naselij v Sloveniji, Starorimska civilizacija, Titova cesta, Senovo, 14. (slovenska) divizija (NOVJ).
Anton Ramovš
Anton Ramovš, slovenski geolog in paleontolog, * 17. december 1924, Dolenja vas, Železniki, † 1. maj 2011.
Novo!!: Senovo in Anton Ramovš · Poglej več »
Župnija Senovo
Župnija Senovo je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Videm ob Savi Škofije Celje.
Novo!!: Senovo in Župnija Senovo · Poglej več »
Brestanica
Bazilika Lurške Matere Božje Ribniki Mačkovci Pogled na Mohor Železniška postaja, pogled z gradu Brestanica (do leta 1953 Rajhenburg) je naselje trškega značaja v Občini Krško.
Novo!!: Senovo in Brestanica · Poglej več »
Dejan Učakar
Dejan Učakar, slovenski skladatelj, glasbeni pedagog in fagotist, * 5. februar 1974, Senovo.
Novo!!: Senovo in Dejan Učakar · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Senovo in Kelti · Poglej več »
Kozjanski odred
Kozjanski odred (tudi Kozjanski partizanski odred) je bila slovenska partizanska enota med drugo svetovno vojno ustanovljena 24.
Novo!!: Senovo in Kozjanski odred · Poglej več »
Ledeniška dolina
Ledeniška dolina je dolina s prečnim prerezom v obliki črke U, ki v zgornjem delu prereza prehaja v ledeniško rame, nad njim pa v gorski greben.
Novo!!: Senovo in Ledeniška dolina · Poglej več »
Melita Osojnik
Melita Osojnik, slovenska pevka, avtorica, izvajalka predstav za otroke in koncertov za odrasle, * 12. februar 1958, Senovo.
Novo!!: Senovo in Melita Osojnik · Poglej več »
Mestna občina Krško
Mestna občina Krško je ena izmed 12 mestnih občin v Sloveniji z okoli 26.000 prebivalci.
Novo!!: Senovo in Mestna občina Krško · Poglej več »
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Novo!!: Senovo in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Senovo in Naselje · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Senovo in Neolitik · Poglej več »
Osnovna šola XIV. divizije Senovo
Osnovna šola XIV.
Novo!!: Senovo in Osnovna šola XIV. divizije Senovo · Poglej več »
Podsreda
Podsreda je naselje v Občini Kozje.
Novo!!: Senovo in Podsreda · Poglej več »
Premogovnik
Primer dnevnega kopa premoga v Kočevju, 1926 Premogovnik je tip rudnika, v katerem se pridobiva premog.
Novo!!: Senovo in Premogovnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Senovo in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rebeka Dremelj
Rebeka Dremelj-Škaler, slovenska pevka zabavne glasbe, voditeljica in fotomodel, * 25. julij 1980, Brežice Leta 2001 je osvojila naslov Miss Slovenije 2001.
Novo!!: Senovo in Rebeka Dremelj · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Senovo in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Senovo in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Titova cesta, Senovo
Titova cesta je ime ceste na Senovem, ki je bila poimenovana po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Titu.Tito je bil rojen le dobrih 22 km stran od tega kraja.To je najdaljša in najbolj znana cesta v kraju, ki leži v Občini Krško.
Novo!!: Senovo in Titova cesta, Senovo · Poglej več »
14. (slovenska) divizija (NOVJ)
14.
Novo!!: Senovo in 14. (slovenska) divizija (NOVJ) · Poglej več »
