Kazalo
24 odnosi: Arhitekt, Babizem, Baha Ulah, Bahajstvo, Hagija Sofija, Islamska arhitektura, Južna Afrika, Kaligrafija, Klesanec, Kupola, Marmor, Medresa, Mihrab, Mimar Sinan, Minaret, Mošeja, Mustafa Kemal Atatürk, Odrin, Osmanska arhitektura, Osmansko cesarstvo, Selim II., Sultan, Turčija, Unescova svetovna dediščina.
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Arhitekt
Babizem
Babizem je religija, ki se je začela 23. maja 1844 v perzijskem (danes iranskem) Širazu, ko se je Mirza Ali Mohamed razglasil za Baba (»vrata vere«).
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Babizem
Baha Ulah
Bahá Uláh (»Alahov sijaj«, rojstno ime: Mirza Husajn Ali; perzijsko میرزا حسین علی ), prerok in ustanovitelj bahajstva, * 12. november 1817, Teheran, Perzija, † 29. maj 1892, Ako, Palestina.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Baha Ulah
Bahajstvo
Bahájstvo (tudi bahaízem) je religija, ki jo je v devetnajstem stoletju osnoval iranski izgnanec Baha Ulah, privrženec Baba.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Bahajstvo
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Hagija Sofija
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Islamska arhitektura
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Južna Afrika
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Kaligrafija
Klesanec
Klesanec je fino površinsko obdelan (rezan, klesan) zid ali posamezen kamen, ki je bil obdelan do kvadra ali vzidan v zid.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Klesanec
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Kupola
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Marmor
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Medresa
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Mihrab
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Mimar Sinan
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Minaret
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Mošeja
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Mustafa Kemal Atatürk
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Odrin
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Osmanska arhitektura
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Osmansko cesarstvo
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Selim II.
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Sultan
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Turčija
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Selimova mošeja, Odrin in Unescova svetovna dediščina