Kazalo
26 odnosi: Šentjernej, Škofja Loka, Ceh, Celje, Celovec, Cerknica, Domači konj, Dunaj, Gornja Radgona, Gradec, Jazbec, Konjeništvo, Kranj, Ljubljana, Ljutomer, Novo mesto, Obrt, Ptuj, Usnje, 1385, 15. stoletje, 1513, 1691, 17. stoletje, 18. stoletje, 19. stoletje.
Šentjernej
Šentjernej je gručasto naselje, središče istoimenske občine v jugovzhodni Sloveniji, ki stoji ob glavni cesti med Novim mestom in Kostanjevico na Krki na zahodnem delu Krške kotline.
Poglej Sedlarstvo in Šentjernej
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Sedlarstvo in Škofja Loka
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Sedlarstvo in Ceh
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Sedlarstvo in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Sedlarstvo in Celovec
Cerknica
Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.
Poglej Sedlarstvo in Cerknica
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Sedlarstvo in Domači konj
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Sedlarstvo in Dunaj
Gornja Radgona
Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.
Poglej Sedlarstvo in Gornja Radgona
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Sedlarstvo in Gradec
Jazbec
Jázbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe.
Poglej Sedlarstvo in Jazbec
Konjeništvo
Konjeništvo Konjeništvo oziroma jahanje konj se nanaša na spretnosti ježe, vožnje, steeplechasing in skakanje s konji.
Poglej Sedlarstvo in Konjeništvo
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Sedlarstvo in Kranj
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Sedlarstvo in Ljubljana
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Sedlarstvo in Ljutomer
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Sedlarstvo in Novo mesto
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Sedlarstvo in Obrt
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Sedlarstvo in Ptuj
Usnje
Usnje je ustrojena živalska koža.
Poglej Sedlarstvo in Usnje
1385
1385 (MCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Sedlarstvo in 1385
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Sedlarstvo in 15. stoletje
1513
1513 (MDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sedlarstvo in 1513
1691
1691 (MDCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Sedlarstvo in 1691
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Sedlarstvo in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Sedlarstvo in 18. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Sedlarstvo in 19. stoletje