Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Sebastijan Žepič

Index Sebastijan Žepič

Sebastijan Žepič, slovenski gimnazijski profesor, slavist in klasični filolog, * 18. januar 1829, Gozd, Tržič, † 9. januar 1883, Zagreb.

Kazalo

  1. 33 odnosi: Dunaj, Filologija, Gimnazija, Gozd, Tržič, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Janez Trdina, Jezikoslovje, Književnik, Komedija, Križe, Tržič, Latinščina, Ljubljana, Ljudsko pesništvo, Matija Valjavec, Mohorjeva družba, Nemščina, Novo mesto, Pravopis, Prevajanje, Profesor, Slavistika, Slovanski jeziki, Slovar, Slovenci, Suplent, Varaždin, Zagreb, 18. januar, 1829, 1883, 9. januar.

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Sebastijan Žepič in Dunaj

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Sebastijan Žepič in Filologija

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Poglej Sebastijan Žepič in Gimnazija

Gozd, Tržič

Gozd (narečno: Gojzd) je naselje v Občini Tržič.

Poglej Sebastijan Žepič in Gozd, Tržič

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Poglej Sebastijan Žepič in Hrvaščina

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Sebastijan Žepič in Hrvaška

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.

Poglej Sebastijan Žepič in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti

Janez Trdina

Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.

Poglej Sebastijan Žepič in Janez Trdina

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Poglej Sebastijan Žepič in Jezikoslovje

Književnik

Knjižévnik je umetnik, ki deluje na področju književnosti.

Poglej Sebastijan Žepič in Književnik

Komedija

Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.

Poglej Sebastijan Žepič in Komedija

Križe, Tržič

Križe (staro ime Sveti Križ, nemško Heiligenkreu(t)z in Kreu(t)z) so naselje pod jugozahodnim vznožjem Kriške gore ob cesti Tržič - Golnik v Občini Tržič.

Poglej Sebastijan Žepič in Križe, Tržič

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Sebastijan Žepič in Latinščina

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Sebastijan Žepič in Ljubljana

Ljudsko pesništvo

Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.

Poglej Sebastijan Žepič in Ljudsko pesništvo

Matija Valjavec

Matija Valjavec (Kračmánov), slovenski pesnik, pripovednik, jezikoslovec, zbiralec ljudskega slovstva in prevajalec, * 17. februar 1831, Srednja Bela pri Preddvoru, † 15. marec 1897, Zagreb.

Poglej Sebastijan Žepič in Matija Valjavec

Mohorjeva družba

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.

Poglej Sebastijan Žepič in Mohorjeva družba

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Sebastijan Žepič in Nemščina

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.

Poglej Sebastijan Žepič in Novo mesto

Pravopis

Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.

Poglej Sebastijan Žepič in Pravopis

Prevajanje

Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.

Poglej Sebastijan Žepič in Prevajanje

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Poglej Sebastijan Žepič in Profesor

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Sebastijan Žepič in Slavistika

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Sebastijan Žepič in Slovanski jeziki

Slovar

Slovarji Slovár ali besednják je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika.

Poglej Sebastijan Žepič in Slovar

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Sebastijan Žepič in Slovenci

Suplent

Suplent (latin. supplere, dopolniti), nekdanji izraz za pripravnika.

Poglej Sebastijan Žepič in Suplent

Varaždin

Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.

Poglej Sebastijan Žepič in Varaždin

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Sebastijan Žepič in Zagreb

18. januar

18.

Poglej Sebastijan Žepič in 18. januar

1829

1829 (MDCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Sebastijan Žepič in 1829

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Sebastijan Žepič in 1883

9. januar

9.

Poglej Sebastijan Žepič in 9. januar