Schienenzeppelin

Schienenzeppelin Zadnji del Schienenzeppelin v Berlinu Schienenzeppelin, dobesedno železniški cepelin, je bil eksperimentalni visokohitrostni vlak, ki ga je razvil letalski inženir Franz Kruckenberg leta 1929.

Uporabi AI

Kazalo

1. 7 odnosi: Aerovagon, Cepelin, Hoverkraft, Letalski motor, Letalski vijak, Maglev, Reaktivni vlak.

Aerovagon

Aerovagon (Аэроваго́н, аэродрези́на) je bil eksperimentalno visokohitrostno tirno vozilo, ki ga je poganjal letalski motor s propelerjem.

Poglej Schienenzeppelin in Aerovagon

Cepelin

Prvi cepelin pri vzletu Cepelin (izvirno) je bila vodljiva toga zračna ladja, ki jo je izumil grof Ferdinand von Zeppelin.

Poglej Schienenzeppelin in Cepelin

Hoverkraft

Civilni lebdilnik Vojaški lebdilnik LCAC (Landing Craft Air Cushion) ameriške mornarice Lebdilnik, vozilo na zračno blazino ali hoverkraft je amfibijsko vozilo, ki se giblje na zračni blazini.

Poglej Schienenzeppelin in Hoverkraft

Letalski motor

KM) pri 2450 vrtljajih na minuto, vgrajen v letalo Fairchild PT-19 DH.89 Dragon Rapide UL260i z močjo 71 kW (95 KM) pri 3300 vrt./min Kanadskem letalskem muzeju VL ZDA Armstrong Siddeley Jaguar IV iz leta 1924 z močjo 261 kW (350 KM), nameščen na letalu Hawker Danecock industrijski muzej, Chemnitz Letálski motór je vrsta batnega in krožnega motorja z notranjim zgorevanjem, ki se uporablja pri letalih.

Poglej Schienenzeppelin in Letalski motor

Letalski vijak

Letálski viják ali tudi propéler oz.

Poglej Schienenzeppelin in Letalski vijak

Maglev

JR-Maglev Maglev Transrapid Vlak na magnetni blazini ali maglev (okrajšava za magnetno levitacijo) je hiter vlak, ki lebdi na močnem magnetnem polju.

Poglej Schienenzeppelin in Maglev

Reaktivni vlak

Reaktivni vlak je hitri vlak, ki ga poganja reaktivni motor.

Poglej Schienenzeppelin in Reaktivni vlak

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti