Kazalo
28 odnosi: Abu Dabi, Aluvialni stožec, Anhidrit, Aragonit, Barhan, Biofilm, Gobi, Halit, Jura, Kontinentalna polica, Koralni greben, Laguna, Miocen, Ogljikovodik, Oman, Ordovicij, Perm, Perzijski zaliv, Podtalnica, Puščava, Rub al-Hali, Sadra, Saudova Arabija, Sipina, Slanišče, Vadi, Vodonosnik, Združeni arabski emirati.
Abu Dabi
Abu Dabi je glavno mesto Združenih arabskih emiratov in istoimenskega emirata.
Poglej Sabka in Abu Dabi
Aluvialni stožec
Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.
Poglej Sabka in Aluvialni stožec
Anhidrit
Anhidrit ja kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4.
Poglej Sabka in Anhidrit
Aragonit
Aragonit je karbonatni mineral, ena od treh kristalnih oblik kalcijevega karbonata CaCO3.
Poglej Sabka in Aragonit
Barhan
ZDA Barhan je sipina v obliki polmeseca, nastala z vetrno akumulacijo.
Poglej Sabka in Barhan
Biofilm
katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.
Poglej Sabka in Biofilm
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Sabka in Gobi
Halit
Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč.
Poglej Sabka in Halit
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Sabka in Jura
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Sabka in Kontinentalna polica
Koralni greben
Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.
Poglej Sabka in Koralni greben
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Sabka in Laguna
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Sabka in Miocen
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Sabka in Ogljikovodik
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Sabka in Oman
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Poglej Sabka in Ordovicij
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Sabka in Perm
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Sabka in Perzijski zaliv
Podtalnica
Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.
Poglej Sabka in Podtalnica
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Sabka in Puščava
Rub al-Hali
Rub al-Hali (/ˈrʊb æl ˈkɑːli/; arabsko: ٱلرُّبْع ٱلْخَالِي (/ar.rubʕ alxaːliː/), »Prazna četrt«) je peščena puščava (peščeno morje), ki zajema večino južne tretjine Arabskega polotoka.
Poglej Sabka in Rub al-Hali
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Poglej Sabka in Sadra
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Poglej Sabka in Saudova Arabija
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Sabka in Sipina
Slanišče
Naravna slanišča ali solne kotanje so ravna prostrana tla, prekrita s soljo in drugimi minerali, ki se na sončni svetlobi močno bleščijo.
Poglej Sabka in Slanišče
Vadi
Wadi Bani Khalid v regiji Sharqiyah, severno od puščave Wahiba, Oman Vadi v Omanu Vadi v Izraelu Wied Xlendi na otoku Gozo (Malta) pozimi Vadi (alternativno) je arabski izraz za dolino.
Poglej Sabka in Vadi
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Poglej Sabka in Vodonosnik
Združeni arabski emirati
Združeni arabski emirati, ali na kratko ZAE, so država v zahodni Aziji (na Bližnjem vzhodu na vzhodnem koncu Arabskega polotoka, ki na severovzhodu in vzhodu meji na Oman, na jugu in zahodu na Saudovo Arabijo, ima pa tudi morsko mejo v Perzijskem zalivu s Katarjem in Iranom. Združeni arabski emirati so voljena monarhija, ki jo tvori federacija sedmih emiratov: Abu Dabi (glavno mesto), Dubaj, Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain.
Poglej Sabka in Združeni arabski emirati