Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rudolf Wagner

Index Rudolf Wagner

Rudolf Wagner (vágner), slovensko-avstrijski glasbenik, skladatelj in zborovodja avstrijskega rodu, * 31. avgust 1851, Dunaj, † 26. december 1915, Maribor.

Kazalo

  1. 34 odnosi: Avstrijci, Budimpešta, Bukarešta, Burgtheater, Dunaj, Flavta, Glasbena kompozicija, Glasbeni klasicizem, Glasbenik, Gledališče, Kapelnik, Kontrapunkt, Latinščina, Liturgična glasba, Maša, Maribor, Mostar, Motet, Nemščina, Olomuc, Opereta, Organist, Orkester, Politika, Skladatelj, Slovenci, Solist, Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor, Trst, Zborovodja, 1851, 1915, 26. december, 31. avgust.

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Poglej Rudolf Wagner in Avstrijci

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Rudolf Wagner in Budimpešta

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Poglej Rudolf Wagner in Bukarešta

Burgtheater

Današnja stavba Burgtheatra Burgtheater je gledališče na Dunaju, ki ga je leta 1748 ustanovila cesarica Marija Terezija.

Poglej Rudolf Wagner in Burgtheater

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Rudolf Wagner in Dunaj

Flavta

Flavtistka Etruščanska poslikava z igralcem flavte Flavta, slovensko imenovana tudi piščal ali frulica, spada med pihala in je eno prvih glasbil, ki jih je izumil človek.

Poglej Rudolf Wagner in Flavta

Glasbena kompozicija

Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.

Poglej Rudolf Wagner in Glasbena kompozicija

Glasbeni klasicizem

Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.

Poglej Rudolf Wagner in Glasbeni klasicizem

Glasbenik

Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.

Poglej Rudolf Wagner in Glasbenik

Gledališče

Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.

Poglej Rudolf Wagner in Gledališče

Kapelnik

Kapelnik je glasbenik, ki umetniško vodi, zlasti vojaški pihalni orkester.

Poglej Rudolf Wagner in Kapelnik

Kontrapunkt

Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.

Poglej Rudolf Wagner in Kontrapunkt

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Rudolf Wagner in Latinščina

Liturgična glasba

Liturgična glasba predstavlja del verskih obredov, ki so tesno povezani s tradicijo.

Poglej Rudolf Wagner in Liturgična glasba

Maša

Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.

Poglej Rudolf Wagner in Maša

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Rudolf Wagner in Maribor

Mostar

Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.

Poglej Rudolf Wagner in Mostar

Motet

Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom; brez inštrumentalne spremljave (izvaja ga pevski zbor a capella).

Poglej Rudolf Wagner in Motet

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Rudolf Wagner in Nemščina

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).

Poglej Rudolf Wagner in Olomuc

Opereta

Opereta (frc. operette 'mala opera') je gledališko glasbeno delo.

Poglej Rudolf Wagner in Opereta

Organist

Organíst ali órglavec je glasbenik, ki igra na orgle.

Poglej Rudolf Wagner in Organist

Orkester

Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.

Poglej Rudolf Wagner in Orkester

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Rudolf Wagner in Politika

Skladatelj

Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.

Poglej Rudolf Wagner in Skladatelj

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Rudolf Wagner in Slovenci

Solist

Steve Lukather (Toto) med izvajanjem sola na kitari Solist (italijansko solo.

Poglej Rudolf Wagner in Solist

Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor

Stolnica sv.

Poglej Rudolf Wagner in Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Rudolf Wagner in Trst

Zborovodja

Zborovodja je dirigent pevskega zbora.

Poglej Rudolf Wagner in Zborovodja

1851

1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Rudolf Wagner in 1851

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Rudolf Wagner in 1915

26. december

26.

Poglej Rudolf Wagner in 26. december

31. avgust

31.

Poglej Rudolf Wagner in 31. avgust