Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Roland Barthes

Index Roland Barthes

262x262_pik Roland Gérard Barthes, francoski filozof, literarni teoretik, kritik, lingvist, semiotik * 12. november 1915, Cherbourg, Normandija, Francija, † 26. marec 1980, Pariz, Francija.

28 odnosi: Bayonne, Biarritz, Bukarešta, Cherbourg-Octeville, Eksistencializem, Filozofija, Francija, Francozi, Internet, Jean-Paul Sartre, Jezikoslovje, Literarna kritika, Literarna teorija, Marksizem, Mitologija, Normandija, Pariz, Prva svetovna vojna, Semiotika, Slovaroslovje, Sorbonne, Strukturalizem, Tuberkuloza, Univerza Johnsa Hopkinsa, 12. november, 1915, 1980, 26. marec.

Bayonne

Bayonne (baskovsko, gaskonjsko Baiona) je pristaniško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitanija-Limousin-Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.

Novo!!: Roland Barthes in Bayonne · Poglej več »

Biarritz

Panorama Biarritza, obala Côte basque Biarritz (baskovsko Biarritz / Miarritze, okcitansko Biàrritz) je letoviško mesto in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Akvitanije.

Novo!!: Roland Barthes in Biarritz · Poglej več »

Bukarešta

Bukarešta (romunsko: București) je glavno mesto in industrijsko ter ekonomsko središče Romunije.

Novo!!: Roland Barthes in Bukarešta · Poglej več »

Cherbourg-Octeville

Cherbourg-Octeville (nekdanji Cherbourg) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Manche.

Novo!!: Roland Barthes in Cherbourg-Octeville · Poglej več »

Eksistencializem

Eksistencializem (fr. l'existence) je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence.

Novo!!: Roland Barthes in Eksistencializem · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Roland Barthes in Filozofija · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Roland Barthes in Francija · Poglej več »

Francozi

Francozi Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Roland Barthes in Francozi · Poglej več »

Internet

Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet ali medmrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.

Novo!!: Roland Barthes in Internet · Poglej več »

Jean-Paul Sartre

Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno znan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.

Novo!!: Roland Barthes in Jean-Paul Sartre · Poglej več »

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Novo!!: Roland Barthes in Jezikoslovje · Poglej več »

Literarna kritika

Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.

Novo!!: Roland Barthes in Literarna kritika · Poglej več »

Literarna teorija

Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv.

Novo!!: Roland Barthes in Literarna teorija · Poglej več »

Marksizem

Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.

Novo!!: Roland Barthes in Marksizem · Poglej več »

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je zbirk značilnosti pripovedke.

Novo!!: Roland Barthes in Mitologija · Poglej več »

Normandija

Normandija (francosko: Normandie, normansko: Nourmaundie, iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Novo!!: Roland Barthes in Normandija · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Roland Barthes in Pariz · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Roland Barthes in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Semiotika

Semiotika ali znamenjeslovje je jezikoslovna veda, ki se ukvarja z jezikovnimi znaki (simboli) in sistemi znakov.

Novo!!: Roland Barthes in Semiotika · Poglej več »

Slovaroslovje

Slovaroslovje ali leksikologija (starogrško: pridevnik lexiko iz samostalnika lexis.

Novo!!: Roland Barthes in Slovaroslovje · Poglej več »

Sorbonne

Pročelje sedeža Sorbone Sorbonne (La Sorbonne, slovenjeno Sorbona) je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, v Franciji.

Novo!!: Roland Barthes in Sorbonne · Poglej več »

Strukturalizem

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.

Novo!!: Roland Barthes in Strukturalizem · Poglej več »

Tuberkuloza

Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.

Novo!!: Roland Barthes in Tuberkuloza · Poglej več »

Univerza Johnsa Hopkinsa

Univerza Johnsa Hopkinsa je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.

Novo!!: Roland Barthes in Univerza Johnsa Hopkinsa · Poglej več »

12. november

12.

Novo!!: Roland Barthes in 12. november · Poglej več »

1915

1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Roland Barthes in 1915 · Poglej več »

1980

1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Roland Barthes in 1980 · Poglej več »

26. marec

26.

Novo!!: Roland Barthes in 26. marec · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »