Odpri v Google MapsKazalo
33 odnosi: Ajmarščina, Andezit, Bolivija, BP (razločitev), Električna prevodnost, Glina, Gorovje, Halucinogen, Infrastruktura, Inki, Kanalizacija, Kečuanščina, Klančina, Koruza, Krompir, Kvadrat (geometrija), Kvinoja, Lama (žival), Masa, Megalit, Mumija, Namakanje, Peščenjak, Pleistocen, Podnebna spremenljivost, Puma, Specifična teža, Suša, Tiavanaku, Titikaka, Tona, Vrata, Washington, D.C..
- Arheološka najdišča v Boliviji
Ajmarščina
Ajmarščina, Ajmara (ajmarsko: Aymar aru, špansko: Aymara) je eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki.
Poglej Pumapunku in Ajmarščina
Andezit
ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.
Poglej Pumapunku in Andezit
Bolivija
Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Poglej Pumapunku in Bolivija
BP (razločitev)
BP je lahko.
Poglej Pumapunku in BP (razločitev)
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Pumapunku in Električna prevodnost
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Pumapunku in Glina
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Pumapunku in Gorovje
Halucinogen
Halucinogen je kemična snov, ki zmede (perturbira) delovanje centralnega živčnega sistema.
Poglej Pumapunku in Halucinogen
Infrastruktura
Infrastruktura je temeljna naprava ali objekt, ki omogoča gospodarsko dejavnost določene skupnosti.
Poglej Pumapunku in Infrastruktura
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Poglej Pumapunku in Inki
Kanalizacija
Kanalizacija v Parizu Kanalizacija je sistem za zbiranje in odstranjevanje odplak ki poteka od mesta nastanka odpadnih vod do čistilnih naprav.
Poglej Pumapunku in Kanalizacija
Kečuanščina
Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi ali Qichwa shimi, špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.
Poglej Pumapunku in Kečuanščina
Klančina
Klančína ali klánec je v mehaniki ravna ploskev, nagnjena glede na vodoravnico za nek kot.
Poglej Pumapunku in Klančina
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Pumapunku in Koruza
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Pumapunku in Krompir
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Pumapunku in Kvadrat (geometrija)
Kvinoja
Kvinoja (znanstveno ime Chenopodium quinoa), špansko: quinua, iz jezika kečua: kinwa) je žitaricam podoben pridelek, ki izvira iz andskega področja Južne Amerike. Užitna so predvsem semena. Kvinojo po uporabnosti podobno kot ajdo uvrščamo med žita, četudi to ni. Seme do neke mere spominja na kuhano proseno kašo, le da je seme ploščato in spiralasto zavito.
Poglej Pumapunku in Kvinoja
Lama (žival)
Láma (znanstveno ime Lama glama) je južnoameriška predstavnica kamel, ki so jo udomačila andska ljudstva že v predkolumbovskem obdobju ter jo še danes uporabljajo za meso, volno in kot tovorno žival.
Poglej Pumapunku in Lama (žival)
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Pumapunku in Masa
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Pumapunku in Megalit
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Poglej Pumapunku in Mumija
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Poglej Pumapunku in Namakanje
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Pumapunku in Peščenjak
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Pumapunku in Pleistocen
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Poglej Pumapunku in Podnebna spremenljivost
Puma
Puma (znanstveno ime Puma concolor) ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je sesalec iz družine mačk (Felidae), ki spadajo med red zveri.
Poglej Pumapunku in Puma
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Poglej Pumapunku in Specifična teža
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Pumapunku in Suša
Tiavanaku
Tiavanaku ali Tivanaku (ajmarsko in kečuansko Tiwanaku, špansko Tiahuanaco ali Tiahuanacu) je pomembno predkolumbovsko arheološko območje v Boliviji, Južna Amerika.
Poglej Pumapunku in Tiavanaku
Titikaka
Jezero Titikaka, v ospredju ''balsa de totora'' Otok iz trsja Jezero Titikaka je jezero na perujsko-bolivijski visoki planoti (Altiplano) v Andih.
Poglej Pumapunku in Titikaka
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Pumapunku in Tona
Vrata
Vrata so lahko.
Poglej Pumapunku in Vrata
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Pumapunku in Washington, D.C.
Glej tudi
Arheološka najdišča v Boliviji
Prav tako znan kot Puma Punku.