Kazalo
68 odnosi: Ašina, Amu Darja, Apa kagan, Aralsko jezero, Armenija, Šahname, Šeguj kagan, Šibi kagan, Čangan, Črno morje, Baga kagan, Bahram Čobin, Baktrija, Balh, Balhaško jezero, Bizantinsko cesarstvo, Bumin kagan, Derbent, Dinastija Tang, Hazari, Heftaliti, Heraklij, Herson (kolonija), Išbara kagan, Ilig kagan, Iran, Istemi, Jabgu, Jurta, Justin II., Kagan, Kaganat, Kazaščina, Kerški preliv, Kirgizi, Kitajska, Kitani, Konstantinopel, Krim (polotok), Kubrat, Metalurgija, Mongoli, Mukan kagan, Niri kagan, Otuken, Prvi turški kaganat, Rouranščina, Rouranski kaganat, Sarmati, Sasanidsko cesarstvo, ... Razširi indeks (18 več) »
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Prvi turški kaganat in Ašina
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Prvi turški kaganat in Amu Darja
Apa kagan
Apa kagan (osebno ime) je bil sin Mukan kagana, ki ga je Taspar kagan leta 581 razglasil za kagana Prvega turškega kaganata.
Poglej Prvi turški kaganat in Apa kagan
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Poglej Prvi turški kaganat in Aralsko jezero
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Prvi turški kaganat in Armenija
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Poglej Prvi turški kaganat in Šahname
Šeguj kagan
Šeguj kagan (srednjekitajsko *ʑia-gwi, srednjeperzijsko Zyk, Žeg) je bil tretji kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 618.
Poglej Prvi turški kaganat in Šeguj kagan
Šibi kagan
Šibi kagan, Serbi kagan ali Sibir kagan (.
Poglej Prvi turški kaganat in Šibi kagan
Čangan
Čangan je nekdanja prestolnica več kot desetih kitajskih dinastij in predhodnik sodobnega Šjana.
Poglej Prvi turški kaganat in Čangan
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Prvi turški kaganat in Črno morje
Baga kagan
Baga kagan je bil sedmi vladar Prvega turškega kaganata, ki je vladal od leta 587–589, * ni znano, † 589.
Poglej Prvi turški kaganat in Baga kagan
Bahram Čobin
Bahram Čobin, tudi Čubin in Čobina (perzijsko بهرامچوبین), slavni general in poveljnik perzijske armade (Eran spahbod) iz 6.
Poglej Prvi turški kaganat in Bahram Čobin
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Prvi turški kaganat in Baktrija
Balh
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.
Poglej Prvi turški kaganat in Balh
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Poglej Prvi turški kaganat in Balhaško jezero
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Prvi turški kaganat in Bizantinsko cesarstvo
Bumin kagan
Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.
Poglej Prvi turški kaganat in Bumin kagan
Derbent
Derbent (lezginsko Кьвевар; azerbajdžansko Dərbənd; avarsko Дербенд; perzijsko دربند; judeotatarsko דארבּאנד / Дэрбэнд / Dərbənd) je mesto v Republiki Dagestan v Ruski federaciji ob meji z Azerbajdžanom.
Poglej Prvi turški kaganat in Derbent
Dinastija Tang
Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.
Poglej Prvi turški kaganat in Dinastija Tang
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Prvi turški kaganat in Hazari
Heftaliti
Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.
Poglej Prvi turški kaganat in Heftaliti
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Prvi turški kaganat in Heraklij
Herson (kolonija)
Hersonski zvon, simbol mesta Herson (grško: Χερσόνησος/Hersónesos, latinsko: Chersonesus, bizantinsko grško: Χερσών/Hersón, starovzhodnoslovansko: Корсунь, Korsun, ukrajinsko in rusko: Херсонес/Hersones) je bila stara grška kolonija na jugozahodu polotoka Krima.
Poglej Prvi turški kaganat in Herson (kolonija)
Išbara kagan
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀:𐰴𐰍𐰣, Ïšbara kagan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn, Wade–Giles sha-po-lüeh k'o-han) ali Erfu kehan (kitajsko 爾伏可汗, srednje kitajsko ńźie-b'i̪uk Njegovo ime ni turško.
Poglej Prvi turški kaganat in Išbara kagan
Ilig kagan
Ilig kagan (staroturško 𐰃𐰞𐰞𐰃𐰏𐰴𐰍𐰣, poenostavljeno kitajsko 颉利可汗, tradicionalno kitajsko 頡利可汗, pinjin Jiélì Kèhán), rojen kot Ašina Duobi (kitajsko 阿史那咄苾, pinjin Āshǐnà Duōbì), posmrtono Huang, knez Guijija (歸義荒王), je bil četrti in zadnji kagan Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Prvi turški kaganat in Ilig kagan
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Prvi turški kaganat in Iran
Istemi
Istemi, Dizabul ali Ištemi Sir jabgu kagan je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem, * ni znano, † 575.
Poglej Prvi turški kaganat in Istemi
Jabgu
Jabgu ali džabgu (turško: yabgu, kar pomeni »vodnik« ali »kdor utira pot«) je bil visok državni položaj v zgodnjih turških državah, ki je bil približno enakovreden položaju podkralja.
Poglej Prvi turški kaganat in Jabgu
Jurta
Ogrodje jurte Jurta ali ger, kot ga imenujejo v Mongoliji, je okrogel šotor, prestavljivo bivališče nekaterih azijskih nomadskih plemen.
Poglej Prvi turški kaganat in Jurta
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Prvi turški kaganat in Justin II.
Kagan
Kagan oz.
Poglej Prvi turški kaganat in Kagan
Kaganat
Kaganát je oblika državne ureditve, ki temelji na razširjeni rodovno-plemenski skupnosti, na čelu katere je kagan ali veliki kan.
Poglej Prvi turški kaganat in Kaganat
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Poglej Prvi turški kaganat in Kazaščina
Kerški preliv
Kerški preliv (rusko: Керченский пролив, ukrajinsko: Керченская протока, krimsko tatarsko Keriç boğazı) je morski preliv, poimenovan po mestu Kerč, ki povezuje Črno in Azovsko morje in ločuje Kerški polotok na polotoku Krimu na zahodu od polotoka Taman ruskega Krasnodarskega Kraja na vzhodu.
Poglej Prvi turški kaganat in Kerški preliv
Kirgizi
Kirgizi so turški narod, ki živi v Kirgiziji.
Poglej Prvi turški kaganat in Kirgizi
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Prvi turški kaganat in Kitajska
Kitani
Kitani (Kītań, kitajsko 契丹, srednjekitajsko Khejtan), znani tudi kot Kitaji Kitai) ali Kidani (sodobno mandarinsko Qìdān, mongolsko Кидан, Kidan, hangulsko 거란, Kuran) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne Azije, ki je bilo od 4.
Poglej Prvi turški kaganat in Kitani
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Prvi turški kaganat in Konstantinopel
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Prvi turški kaganat in Krim (polotok)
Kubrat
Kubratova Velika Bolgarija okoli leta 650 Kubrat ali Kurt (bolgarsko: Кубрат, ukrajinsko: Кубрат, grško: Χουβράτης, prabolgarski vladar, ki je leta 632 s podjarmljenjem Avarov in združitvijo vseh prabolgarskih plemen ustanovil plemensko zvezo Staro Veliko Bolgarijo.
Poglej Prvi turški kaganat in Kubrat
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Prvi turški kaganat in Metalurgija
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Prvi turški kaganat in Mongoli
Mukan kagan
Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.
Poglej Prvi turški kaganat in Mukan kagan
Niri kagan
Niri kagan (kitajsko 泥利可汗, pinjin Ní lì kè hán, sogdijsko nry x’γ’n ruanruansko nı̣rı̣ kagan) je bil vladar Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 599 ali 604.
Poglej Prvi turški kaganat in Niri kagan
Otuken
Gora Otgontenger, katere ime je sestavljeno iz imen Otuken in Tengri Otuken (staroturško 𐰇𐱅𐰜𐰤:𐰖𐰃𐱁, Ötüken jïš, "Otukenski gozd" ali 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰼, Ötüken jer, "Dežela Otuken", staroujgursko 𐰵𐱅𐰜𐰤:𐰘𐰃𐱁, Ötüken jïš, kitajsko 於都斤) je bil prestolnica Prvega turškega kaganata in Ujgurskega kaganata.
Poglej Prvi turški kaganat in Otuken
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Prvi turški kaganat in Prvi turški kaganat
Rouranščina
Rouranščina (kitajsko 柔然) ali ruanruanščina (kitajsko 蠕蠕) je neklasificiran izumrl jezik Mongolije in severne Kitajske, ki se je od 4.
Poglej Prvi turški kaganat in Rouranščina
Rouranski kaganat
Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.
Poglej Prvi turški kaganat in Rouranski kaganat
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Prvi turški kaganat in Sarmati
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Prvi turški kaganat in Sasanidsko cesarstvo
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Prvi turški kaganat in Sogdija
Sogdijščina
Sogdijščina je bil vzhodnoiranski jezik, ki se je govoril predvsem v srednjeazijski regiji Sogdiji s prestolnico Samarkand v sedanjem Uzbekistanu.
Poglej Prvi turški kaganat in Sogdijščina
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Prvi turški kaganat in Srednja Azija
Sujab
Sujab (perzijsko سوی آب, tradicionalno kitajsko 碎葉, poenostavljeno kitajsko 碎叶, pinjin Suìyè, Wade–Giles Sui4-yeh4), znan tudi kot Ordukent (sedanji k-Beshim), je bil staroveško mesto ob svilni cesti, okoli 50 km vzhodno od Biškeka in 8 km jugozahodno od Tokmoka v dolini reke Ču v sedanjem Kirgizistanu.
Poglej Prvi turški kaganat in Sujab
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Prvi turški kaganat in Svila
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Prvi turški kaganat in Svilna pot
Tamga
Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.
Poglej Prvi turški kaganat in Tamga
Tardu
Tardu ali Tarduš jabgu je bil sin Istemija in od okoli 575 do 603 drugi jabgu Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 603.
Poglej Prvi turški kaganat in Tardu
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Prvi turški kaganat in Tarimska kotlina
Taspar kagan
Taspar kagan (sogdijsko t’asp’r γ’γ’n) ali Tatpar kagan (sogdijsko t’tp’r x’γ’n, rouransko Tadpar qaɣan, staroturško 𐱃𐱃𐰯𐰺𐰴𐰍𐰣, Tatpar qaγan) je bil tretji sin Bumin kagana in princese Vei Čangle (長樂公主) in od leta 572 do 581 četrti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 581.
Poglej Prvi turški kaganat in Taspar kagan
Tbilisi
Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.
Poglej Prvi turški kaganat in Tbilisi
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Prvi turški kaganat in Tengrizem
Tong jabgu kagan
Tong jabgu kagan, znan tudi kot Tung jabgu in Tong jabgu (tradicionalno kitajsko 統葉護可汗, poenostavljeno kitajsko 统叶护可汗, pinjin Tǒng Yèhù Kěhán, Wade-Giles T'ung Yeh-hu K'o-han, srednje kitajsko *t'uong d'źiap-ġuo k'â-ġân) je bil od leta 618 do 628 kagan Zahodnega turškega kaganata, * ni znano, † 628.
Poglej Prvi turški kaganat in Tong jabgu kagan
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Prvi turški kaganat in Turščina
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Poglej Prvi turški kaganat in Ujguri
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Prvi turški kaganat in Zahodni turški kaganat
Zahodni Vej
Vej, v zgodovinopisju znan kot Zahodni Vej, je bil kitajska cesarska dinastija, ki je prišla na oblast po razpadu Severnega Veja.
Poglej Prvi turški kaganat in Zahodni Vej
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Prvi turški kaganat in Zakavkazje
Prav tako znan kot Gokturški kaganat, Prvo turško cesarstvo.