Kazalo
21 odnosi: Ašina, Amrak, Apa kagan, Aspar, Budizem, Bumin kagan, Išbara kagan, Manihejstvo, Mukan kagan, Pagoda, Perzija, Pogrom, Prvi turški kaganat, Rouranščina, Sečuan, Seznam gokturških kaganov, Sogdija, Sogdijščina, Taspar kagan, Turški jeziki, 581.
Ašina
Ašina (kitajsko 阿史那, pinjin Āshǐnà, Wade–Giles A-shih-na, srednje kitajsko Guangyun) je bilo pleme in vladajoča dinastija Gokturkov.
Poglej Taspar kagan in Ašina
Amrak
Ašhina Anluo (sogdijsko wmn’ x’γ’n, tradicionalno kitajsko 阿史那庵邏, enostavno 阿史那庵逻) je bil peti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † ni znano.
Poglej Taspar kagan in Amrak
Apa kagan
Apa kagan (osebno ime) je bil sin Mukan kagana, ki ga je Taspar kagan leta 581 razglasil za kagana Prvega turškega kaganata.
Poglej Taspar kagan in Apa kagan
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Taspar kagan in Aspar
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Taspar kagan in Budizem
Bumin kagan
Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.
Poglej Taspar kagan in Bumin kagan
Išbara kagan
Išbara kagan (staroturško 𐰃𐱁𐰉𐰺𐰀:𐰴𐰍𐰣, Ïšbara kagan, kitajsko 沙缽略可汗/沙钵略可汗, pinjin shābōlüè kěhàn, Wade–Giles sha-po-lüeh k'o-han) ali Erfu kehan (kitajsko 爾伏可汗, srednje kitajsko ńźie-b'i̪uk Njegovo ime ni turško.
Poglej Taspar kagan in Išbara kagan
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Taspar kagan in Manihejstvo
Mukan kagan
Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.
Poglej Taspar kagan in Mukan kagan
Pagoda
Pagoda je stopničasta stavba, ki označuje neko sveto mesto.
Poglej Taspar kagan in Pagoda
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Taspar kagan in Perzija
Pogrom
Pogròm (rusko погро́м - razdejanje, opustošenje) je bila oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju (1881), Zahodni Evropi (konec 19., v začetku 20. stoletja) in nacistični Nemčiji.
Poglej Taspar kagan in Pogrom
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Taspar kagan in Prvi turški kaganat
Rouranščina
Rouranščina (kitajsko 柔然) ali ruanruanščina (kitajsko 蠕蠕) je neklasificiran izumrl jezik Mongolije in severne Kitajske, ki se je od 4.
Poglej Taspar kagan in Rouranščina
Sečuan
Sečuan (tudi Sičuan,,; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu.
Poglej Taspar kagan in Sečuan
Seznam gokturških kaganov
Krona turških kaganov, Narodni muzej Mongolije Kagan je bil naslov vladarjev srednjeveških turških ljudstev.
Poglej Taspar kagan in Seznam gokturških kaganov
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Taspar kagan in Sogdija
Sogdijščina
Sogdijščina je bil vzhodnoiranski jezik, ki se je govoril predvsem v srednjeazijski regiji Sogdiji s prestolnico Samarkand v sedanjem Uzbekistanu.
Poglej Taspar kagan in Sogdijščina
Taspar kagan
Taspar kagan (sogdijsko t’asp’r γ’γ’n) ali Tatpar kagan (sogdijsko t’tp’r x’γ’n, rouransko Tadpar qaɣan, staroturško 𐱃𐱃𐰯𐰺𐰴𐰍𐰣, Tatpar qaγan) je bil tretji sin Bumin kagana in princese Vei Čangle (長樂公主) in od leta 572 do 581 četrti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 581.
Poglej Taspar kagan in Taspar kagan
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Taspar kagan in Turški jeziki
581
581 (DLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Taspar kagan in 581