Kazalo
36 odnosi: Župnija Šempeter v Savinjski dolini, Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu, Župnija Braslovče, Župnija Gornji Grad, Župnija Hoče, Župnija Nova Cerkev, Župnija Pilštanj, Župnija Ponikva, Župnija Rogaška Slatina, Župnija Slivnica pri Mariboru, Župnija Videm ob Savi, Celeja, Cerkev sv. Petra, Ljubljana, Drava, Emona, Frankovsko cesarstvo, Goti, Huni, Kanonsko pravo, Karantanija, Karel Veliki, Langobardi, Madžari, Nadškofija Salzburg, Nadžupnija Laško, Nadžupnija Slovenske Konjice, Oglejski patriarhat, Pelegrin I., Pliberk, Ptuj, Rimsko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Seznam oglejskih škofov in patriarhov, Slovani, Teritorialna župnija, Virunum.
Župnija Šempeter v Savinjski dolini
Župnija Šempeter je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Žalec škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Župnija Šempeter v Savinjski dolini
Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu
Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Stari trg koroškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Pražupnija in Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu
Župnija Braslovče
Župnija Braslovče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Braslovče škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Župnija Braslovče
Župnija Gornji Grad
Župnija Gornji Grad je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Gornji Grad škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Župnija Gornji Grad
Župnija Hoče
Nadžupnija Hoče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravsko polje mariborskega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Pražupnija in Župnija Hoče
Župnija Nova Cerkev
Župnija Nova Cerkev je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del Škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Župnija Nova Cerkev
Župnija Pilštanj
Župnija Pilštanj je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Kozje–Rogatec–Šmarje pri Jelšah škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Župnija Pilštanj
Župnija Ponikva
Župnija Ponikva je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Šmarje pri Jelšah.
Poglej Pražupnija in Župnija Ponikva
Župnija Rogaška Slatina
Župnija Rogaška Slatina je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Rogatec Škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Župnija Rogaška Slatina
Župnija Slivnica pri Mariboru
Župnija Slivnica pri Mariboru je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravsko polje mariborskega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Pražupnija in Župnija Slivnica pri Mariboru
Župnija Videm ob Savi
Župnija Videm ob Savi je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Videm ob Savi škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Župnija Videm ob Savi
Celeja
Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.
Poglej Pražupnija in Celeja
Cerkev sv. Petra, Ljubljana
Cerkev sv.
Poglej Pražupnija in Cerkev sv. Petra, Ljubljana
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Pražupnija in Drava
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Pražupnija in Emona
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Pražupnija in Frankovsko cesarstvo
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Pražupnija in Goti
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Pražupnija in Huni
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Pražupnija in Kanonsko pravo
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Pražupnija in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Pražupnija in Karel Veliki
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Pražupnija in Langobardi
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Pražupnija in Madžari
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Pražupnija in Nadškofija Salzburg
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Poglej Pražupnija in Nadžupnija Laško
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Pražupnija in Nadžupnija Slovenske Konjice
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Pražupnija in Oglejski patriarhat
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Pražupnija in Pelegrin I.
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Pražupnija in Pliberk
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Pražupnija in Ptuj
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Pražupnija in Rimsko cesarstvo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Pražupnija in Rimskokatoliška cerkev
Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Grbovno okrasje patriarhov Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled.
Poglej Pražupnija in Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Pražupnija in Slovani
Teritorialna župnija
Teritorialna župnija je vrsta župnije rimskokatoliške Cerkve, ki je omejena na neko ozemlje in je podrejena dekaniji.
Poglej Pražupnija in Teritorialna župnija
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Pražupnija in Virunum