Kazalo
58 odnosi: Aritmetično zaporedje, Čenovo praštevilo, Delitelj, Eratostenovo sito, Evklid, Faktor, Fermatovo praštevilo, Gaussovo praštevilo, Higgsovo praštevilo, Matematična konstanta, Mersennovo število, Naravno število, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Osnovni izrek aritmetike, Poissonova porazdelitev, Polpraštevilo, Popolno število, Pozitivno število, Praštevilska vrzel, Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Prafaktor, Regularno praštevilo, Rekurzija, Sestavljeno število, Soda in liha števila, Tabela prafaktorjev števil, Terence Tao, Topologija, Verižni ulomek, Verjetnost, Zelo sestavljeno število, 11 (število), 13 (število), 17 (število), 19 (število), 2 (število), 23 (število), 29 (število), 3 (število), 31 (število), 37 (število), 41 (število), 43 (število), 47 (število), 5 (število), 53 (število), 59 (število), 61 (število), ... Razširi indeks (8 več) »
- Celoštevilska zaporedja
- Praštevila
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Poglej Praštevilo in Aritmetično zaporedje
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Poglej Praštevilo in Čenovo praštevilo
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej Praštevilo in Delitelj
Eratostenovo sito
Eratostenovo sito (tudi Eratostenovo rešeto) je preprost algoritem za iskanje vseh praštevil, manjših od izbranega števila.
Poglej Praštevilo in Eratostenovo sito
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Praštevilo in Evklid
Faktor
Fáktor (tudi činítelj) se v matematiki nanaša na več pojmov.
Poglej Praštevilo in Faktor
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Praštevilo in Fermatovo praštevilo
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Poglej Praštevilo in Gaussovo praštevilo
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej Praštevilo in Higgsovo praštevilo
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Praštevilo in Matematična konstanta
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej Praštevilo in Mersennovo število
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Praštevilo in Naravno število
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Praštevilo in Nerešeni matematični problemi
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Praštevilo in Neskončnost
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Praštevilo in Osnovni izrek aritmetike
Poissonova porazdelitev
Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.
Poglej Praštevilo in Poissonova porazdelitev
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej Praštevilo in Polpraštevilo
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Praštevilo in Popolno število
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Praštevilo in Pozitivno število
Praštevilska vrzel
Práštevílska vrzél je v matematiki razlika med dvema zaporednima prašteviloma.
Poglej Praštevilo in Praštevilska vrzel
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Poglej Praštevilo in Praštevilski dvojček
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Praštevilo in Praštevilski izrek
Prafaktor
Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj nekega celega števila je v matematiki vsak njegov faktor, ki je praštevilo in da skupaj z drugimi prafaktorji ali z 1 kot enoličen zmnožek število samo.
Poglej Praštevilo in Prafaktor
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej Praštevilo in Regularno praštevilo
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Praštevilo in Rekurzija
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej Praštevilo in Sestavljeno število
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Praštevilo in Soda in liha števila
Tabela prafaktorjev števil
Tabela prafaktorjev števil vsebuje faktorizacijo celih števil od 1 do 1002.
Poglej Praštevilo in Tabela prafaktorjev števil
Terence Tao
Terence Chi-Shen Tao, avstralsko-ameriški matematik in akademik kitajskega rodu, * 17. julij 1975, Adelaide, Avstralija.
Poglej Praštevilo in Terence Tao
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Praštevilo in Topologija
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Praštevilo in Verižni ulomek
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Praštevilo in Verjetnost
Zelo sestavljeno število
Zelo sestavljeno število je celo število n, ki ima večje število deliteljev kot katerokoli pozitivno celo število manjše od njega.
Poglej Praštevilo in Zelo sestavljeno število
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Poglej Praštevilo in 11 (število)
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
Poglej Praštevilo in 13 (število)
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Poglej Praštevilo in 17 (število)
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Poglej Praštevilo in 19 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Praštevilo in 2 (število)
23 (število)
23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.
Poglej Praštevilo in 23 (število)
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej Praštevilo in 29 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Praštevilo in 3 (število)
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Poglej Praštevilo in 31 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Praštevilo in 37 (število)
41 (število)
41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.
Poglej Praštevilo in 41 (število)
43 (število)
43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.
Poglej Praštevilo in 43 (število)
47 (število)
47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.
Poglej Praštevilo in 47 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Praštevilo in 5 (število)
53 (število)
53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.
Poglej Praštevilo in 53 (število)
59 (število)
59 (devétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 59.
Poglej Praštevilo in 59 (število)
61 (število)
61 (ênainšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 61.
Poglej Praštevilo in 61 (število)
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Poglej Praštevilo in 67 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Praštevilo in 7 (število)
71 (število)
71 (ênainsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 71.
Poglej Praštevilo in 71 (število)
73 (število)
73 (tríinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 73.
Poglej Praštevilo in 73 (število)
79 (število)
79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.
Poglej Praštevilo in 79 (število)
83 (število)
83 (tríinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 83.
Poglej Praštevilo in 83 (število)
89 (število)
89 (devétinósemdeset) je naravno število, za katero velja 89.
Poglej Praštevilo in 89 (število)
97 (število)
97 (sédemindevétdeset) je naravno število, za katero velja 97.
Poglej Praštevilo in 97 (število)
Glej tudi
Celoštevilska zaporedja
Praštevila
Prav tako znan kot Praštevila.