Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Denarij, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Grivna, Husitske vojne, Ius regale montanorum, Jurij Podjebradski, Kopa (številska enota), Kutna Gora, Latinščina, Ludvik IX. Francoski, Nemščina, Poljščina, Srebrnik, Srebro, Srednja Evropa, Tolar, Venčeslav II. Češki.
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n. št.) Denarij (latinsko, mn.), majhen rimski srebrn kovanec, ki so ga začeli kovati med drugo punsko vojno leta 211 pr.
Novo!!: Praški groš in Denarij · Poglej več »
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Praški groš in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Novo!!: Praški groš in Ferdinand III. Habsburški · Poglej več »
Grivna
Okrogla grivna z maso okoli 200 g Trikotne novgorodske grivne, izkopane v okolici Koporja Kijevska rombična grivna Zaklad rombastih kijevskih grivn v Moskovskem državnem zgodovinskem muzeju Grivna (rusko in ukrajinsko гривна, grivna) je bila od 11.
Novo!!: Praški groš in Grivna · Poglej več »
Husitske vojne
Husitske vojne (1420–1434) so na Češkem vodili cesar Sigmund Luksemburški in križarji proti husitom, pristašem Jana Husa.
Novo!!: Praški groš in Husitske vojne · Poglej več »
Ius regale montanorum
Kutni Gori predaja ''Ius regale montanorum''; risba Kašparja Šternberka v ''"Umrisse einer Geschichte des Bergbaus und der Berggesetzgebung des Königreichs Böhmen"'', 2. zvezek, Praga, 1838) Ius regale montanorum (češko Právo královské horníků ali Královské horní právo), poslovenjeno Zakonik o rudarstvu (in kovništvu)) znan tudi kot Constitutiones Iuris Metallici Wenceslai II. je bil zakonik o rudarstvu in kovanju denarja, ki ga je leta 1300 objavil češki kralj Venčeslav II. Zakonik je napisan v latinščini in sestavljen iz štirih knjig. Prva govori o osebah v rudarstvu, druga in tretja o rudnikih, četrta pa o sodiščih.Husa, Václav. Naše národní minulost v dokumentech. Praga: Nakladatelství Československé akademie věd, 1954. str. 75. Zakonik je urejal pogoje za pridobivanje in predelavo srebra. Natančno je na primer določil kraljev delež pri pridobivanju in kovanju srebra in uvedel nov kovanec praški groš. Vseboval je tudi pravilnik o varstvu pri delu, predpise o izplačilu plač, dolžini delovnega časa ter protikoalicijske predpise, ki so rudarjem in kovačem prepovedovali sindikalno organiziranje. Zakonik, sestavljen in objavljen s pomočjo italijanskih pravnikov, največ je prispeval Gozzius iz Orvieta, je bil za svoj čas zelo napreden. Temeljil je na starejših zakonikih o rudarjenju, predvsem jihlavskem, a je bil bistveno preoblikovan v skladu z rimskim pravom in novimi izkušnjami. Zahvaljujoč določbam brez primere je bil zakonik preveden v številne jezike in se uporabljal v številnih državah po svetu. V 16. stoletju se je njegova pravna pomembnost bistveno zmanjšala, zlasti po objavi Jahimovskega reda leta 1548. Zakonik je kljub temu še naprej ohranjal pomemben položaj v več okrožjih, zgodovinsko povezanih z njim, bil večkrat reformiran, nazadnje v večjem obsegu leta 1604 s strani kralja Rudolfa II., in služil nekaterim rudarskim oblastem do 19. stoletja. V deželah češke krone je Ius regale montanorum izgubil veljavo šele leta 1854, ko je bil izdan nov avstrijski rudarski zakonik. Najstarejši celovit nemški prevod zakonika je nastal v letih 1406–1407 po zaslugi jihlavskega pisarja Jana iz Gelnhausna. Kasneje v 15. stoletju so ga večkrat prevedli tudi v češčino, prvič Petr Přespole leta 1460. Leta 2000 je od aprila do septembra ob 700. obletnici objave zakonika in izvajanju reforme v Kutni Gori potekal niz dogodkovs kulturno in znanstveno vsebino: koncerti, konference, odkrivanje spomenikov, muzejskih razstav itd.
Novo!!: Praški groš in Ius regale montanorum · Poglej več »
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Novo!!: Praški groš in Jurij Podjebradski · Poglej več »
Kopa (številska enota)
Kopa (belorusko капа́, kapá, litovsko kapa, poljsko kopa, češko kopa, ukrajinsko копа́, кoпа́, latinsko sexagena)Remecas, Eduardas (2010).
Novo!!: Praški groš in Kopa (številska enota) · Poglej več »
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Novo!!: Praški groš in Kutna Gora · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Praški groš in Latinščina · Poglej več »
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Novo!!: Praški groš in Ludvik IX. Francoski · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Praški groš in Nemščina · Poglej več »
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Praški groš in Poljščina · Poglej več »
Srebrnik
rimski sesterec Srebrnik je srebrni kovanec, ki predstavlja verjetno najstarejšo obliko množične izdelave kovancev.
Novo!!: Praški groš in Srebrnik · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Praški groš in Srebro · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Novo!!: Praški groš in Srednja Evropa · Poglej več »
Tolar
Nemški in avstrijski tolarji ter kovanec za četrt dolarja Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518.
Novo!!: Praški groš in Tolar · Poglej več »
Venčeslav II. Češki
Venčeslav II.
