Odpri v Google MapsKazalo
27 odnosi: Benečija, Beneška laguna, Beneška republika, Beneški dož, Benetke, Benetke (pokrajina), Erozija, Franki, Genovska republika, Italija, Italijanske dežele, Jadransko morje, Karantena, Langobardi, Lazaret, Otočne utrdbe Beneške lagune, Otok, Pokrajine Italije, Romeji, 1379, 19. stoletje, 1968, 6. stoletje, 8. stoletje, 809, 810, 864.
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Poveglia in Benečija
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Poglej Poveglia in Beneška laguna
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Poveglia in Beneška republika
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Poveglia in Beneški dož
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Poveglia in Benetke
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Poglej Poveglia in Benetke (pokrajina)
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Poveglia in Erozija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Poveglia in Franki
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Poveglia in Genovska republika
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Poveglia in Italija
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Poveglia in Italijanske dežele
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Poveglia in Jadransko morje
Karantena
Karantena je začasna prisilna osamitev živega bitja ali predmeta, zaradi suma okuženosti, z namenom preprečitve širjenja nekega nevarnega pojava.
Poglej Poveglia in Karantena
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Poveglia in Langobardi
Lazaret
Lazaret je bil neke vrste bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo.
Poglej Poveglia in Lazaret
Otočne utrdbe Beneške lagune
Otočne utrdbe (it. Batterie) so otoki v Beneški laguni, na katerih je Beneška republika zgradila obrambne trdnjave, od leta 1380 dalje.
Poglej Poveglia in Otočne utrdbe Beneške lagune
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Poveglia in Otok
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Poveglia in Pokrajine Italije
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Poveglia in Romeji
1379
1379 (MCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Poveglia in 1379
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Poveglia in 19. stoletje
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Poveglia in 1968
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Poveglia in 6. stoletje
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Poglej Poveglia in 8. stoletje
809
809 (DCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Poveglia in 809
810
810 (DCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Poveglia in 810
864
864 (DCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Poveglia in 864