Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Amazonka, Čjantang (reka), Bibavica, Brahmaputra, Brazilija, Dordogne (reka), Estuarij, Francija, Ganges, Garona, Ind, Indija, Indonezija, Kanada, Limerick, Ljudska republika Kitajska, Malezija, Mehika, Misisipi, Mont Saint-Michel, Orinoko, Papuanska Nova Gvineja, Sena, Severn, Shannon (reka), Venezuela, Vilaine, Wales.
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Novo!!: Plimski val in Amazonka · Poglej več »
Čjantang (reka)
Reka Čjantang, prej znana kot reka Hangčov in alternativno romanizirana kot reka Tsientang, je reka v vzhodni Kitajski.
Novo!!: Plimski val in Čjantang (reka) · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Plimski val in Bibavica · Poglej več »
Brahmaputra
Satelitski posnetek reke Pogled na reko Yarlung Tsangpo v bližini Tsedanga, Tibet Brahmaputra (asamsko ব্ৰহ্মপুত্ৰ Brôhmôputrô, bengalsko ব্রহ্মপুত্র Bromhoputro, hindijsko ब्रम्हपुत्र Bramhaputra) je 3848 km dolga reka, ki izvira in teče po ozemlju Kitajske (od tega le po Avtonomni regiji Tibet), Indije in Bangladeša.
Novo!!: Plimski val in Brahmaputra · Poglej več »
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Novo!!: Plimski val in Brazilija · Poglej več »
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Novo!!: Plimski val in Dordogne (reka) · Poglej več »
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Novo!!: Plimski val in Estuarij · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Plimski val in Francija · Poglej več »
Ganges
Brez opisa.
Novo!!: Plimski val in Ganges · Poglej več »
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Novo!!: Plimski val in Garona · Poglej več »
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Novo!!: Plimski val in Ind · Poglej več »
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Novo!!: Plimski val in Indija · Poglej več »
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Novo!!: Plimski val in Indonezija · Poglej več »
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Novo!!: Plimski val in Kanada · Poglej več »
Limerick
Limerick (/ lɪmrɪk, -mərɪk /; irsko Luimneach) je mesto v grofiji Limerick na Irskem v srednji zahodni regiji in je tudi del province Munster.
Novo!!: Plimski val in Limerick · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Plimski val in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Malezija
Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Plimski val in Malezija · Poglej več »
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Novo!!: Plimski val in Mehika · Poglej več »
Misisipi
Misisípi je 3778 km dolga reka v ZDA.
Novo!!: Plimski val in Misisipi · Poglej več »
Mont Saint-Michel
Mont Saint Michel je majhna otoška občina v Spodnji Normandiji, ob severni obali Francije, ob ustju reke Couesnon, blizu Avranchesa.
Novo!!: Plimski val in Mont Saint-Michel · Poglej več »
Orinoko
Orinoko je reka, ki teče po nižavjih severnega dela Južne Amerike in z 2140 km dolžine ena najdaljših južnoameriških rek.
Novo!!: Plimski val in Orinoko · Poglej več »
Papuanska Nova Gvineja
Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke.
Novo!!: Plimski val in Papuanska Nova Gvineja · Poglej več »
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Novo!!: Plimski val in Sena · Poglej več »
Severn
Reka Severn (valižansko Afon Hafren, latinsko Sabrina) je z okoli 354 km najdaljša reka v Združenem kraljestvu.
Novo!!: Plimski val in Severn · Poglej več »
Shannon (reka)
Reka Shannon (irsko Abha na Sionainne, tSionainn, tSionna) je s 360,5 km najdaljša reka na Irskem Odmaka porečje reke Shannon, ki ima površino 16.865 km² ali eno petino površine Irske.
Novo!!: Plimski val in Shannon (reka) · Poglej več »
Venezuela
Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.
Novo!!: Plimski val in Venezuela · Poglej več »
Vilaine
Vilaine (bretonsko Gwilen) je reka v zahodnofrancoski zgodovinski pokrajini Bretanji, dolga 225 km.
Novo!!: Plimski val in Vilaine · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Plimski val in Wales · Poglej več »
