Kazalo
40 odnosi: Berlinska stolnica, Bern, Biotit, Bremen, Cirkon, Erozija, Fosil, Freiburg im Breisgau, Glinenec, Granat, Hannover, Hematit, Jaspis, Kalcit, Korund, Kreda (mineral), Kremen, Kvarcit, Lascaux, Muskovit, Nafta, Nürnberški grad, Olivin, Opal, Petra (Jordanija), Piroksen, Plagioklaz, Podtalnica, Premog, Preperevanje, Rutil, Sadra, Sedimentne kamnine, Silikat, Sljuda, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Sydney, Turmalin, Vodonosnik, Vogezi.
Berlinska stolnica
Berlinska stolnica (Berliner Dom), znana tudi kot Evangeličanska vrhovna župnija in kolegiat, je monumentalna nemška protestantska cerkev in dinastična grobnica (Hohenzollerji) na Muzejskem otoku v središču Berlina.
Poglej Peščenjak in Berlinska stolnica
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Peščenjak in Bern
Biotit
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.
Poglej Peščenjak in Biotit
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Peščenjak in Bremen
Cirkon
Cirkon in njegova rumena različica hiacint sta cirkonijeva silikatna minerala, ki spadata med neosilikate.
Poglej Peščenjak in Cirkon
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Peščenjak in Erozija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Peščenjak in Fosil
Freiburg im Breisgau
Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Peščenjak in Freiburg im Breisgau
Glinenec
Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.
Poglej Peščenjak in Glinenec
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Peščenjak in Granat
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Peščenjak in Hannover
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej Peščenjak in Hematit
Jaspis
Jaspis z Madagaskarja Jaspis je vrsta kremena in / ali kalcedona in drugih mineralnih faz, Kostov, R. I. 2010.
Poglej Peščenjak in Jaspis
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Peščenjak in Kalcit
Korund
Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.
Poglej Peščenjak in Korund
Kreda (mineral)
The Needles (Igle) so zunaj otoka Wight in so del obsežne južnoangleške kredne oblike Kreda je mehka, bela, porozna, sedimentna karbonatna kamnina, oblika apnenca, sestavljena iz minerala kalcit.
Poglej Peščenjak in Kreda (mineral)
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Peščenjak in Kremen
Kvarcit
Kvarcit je trda zrnata metamorfna kamnina sestavljena pretežno iz kremena, ki je nastala iz kremenovega peščenjaka ali roženca.
Poglej Peščenjak in Kvarcit
Lascaux
Lascaux je kompleks podzemnih jam v jugozahodni Franciji, ki je poznan po paleolitskih jamskih poslikavah.
Poglej Peščenjak in Lascaux
Muskovit
Muskovit ali kalijeva sljuda, tudi mačje srebro ali zlato ter rusko ali moskovsko steklo je kalijev aluminijev silikat s kemijsko formulo KAl2(AlSi3O10)(F,OH)2 ali (KF)2(Al2O3)3(SiO2)6(H2O).
Poglej Peščenjak in Muskovit
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Peščenjak in Nafta
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Peščenjak in Nürnberški grad
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Poglej Peščenjak in Olivin
Opal
Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode.
Poglej Peščenjak in Opal
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Peščenjak in Petra (Jordanija)
Piroksen
ZDA) v katerem so ortopiroksen (črn), diopsid, ki vsebuje krom (svetko zelen) in prevladujoči olivin (rumeno zelen), ki je značilen za peridotite; finozrnata siva kamnina je bazalt. Pirokseni so skupina pomembnih kamninotvornih inosilikatnih mineralov, ki se pojavljajo v mnogih magmatskih in metamorfnih kamninah.
Poglej Peščenjak in Piroksen
Plagioklaz
Mikrofotografija kristala plagioklaza v prečno polarizirani svetlobi: kristal ima izrazite pasove, ki so posledica polisintetskega dvojčičenja Plagioklaz je naziv serije triklinskih glinencev s končnima členoma albitom (NaAlSi3O8) in anortitom (CaAl2Si2O8).
Poglej Peščenjak in Plagioklaz
Podtalnica
Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.
Poglej Peščenjak in Podtalnica
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Peščenjak in Premog
Preperevanje
Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.
Poglej Peščenjak in Preperevanje
Rutil
kvarčnega kristala Rutíl je mineral s kemično sestavo TiO2 in imenom titanov dioksid.
Poglej Peščenjak in Rutil
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Poglej Peščenjak in Sadra
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Peščenjak in Sedimentne kamnine
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Peščenjak in Silikat
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Peščenjak in Sljuda
Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Poglej Peščenjak in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu
Sydney
Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije.
Poglej Peščenjak in Sydney
Turmalin
Turmalini predstavljajo skupino kristalnih raztopin.
Poglej Peščenjak in Turmalin
Vodonosnik
Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja podzemne vode ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini.
Poglej Peščenjak in Vodonosnik
Vogezi
Značilna pokrajina Vogeškega hribovja (dolina Chajoux, La Bresse Slapovi v vzhodnem delu Vogezov Ledeniško jezero (Lac de Schiessrothried) Vogezi (fr. Vosges, nem. Vogesen) so hribovje v centralno-zahodni Evropi, ki se raztezajo vzdolž zahodne strani doline Rena v smeri sever-severovzhod, od Basla v Švici do Mainza v Nemčiji.
Poglej Peščenjak in Vogezi