Kazalo
49 odnosi: Anton Martin Slomšek, Šaleška dolina, Škocjan v Podjuni, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štajerska, Bavarska, Gradec, Kmet, Kmetijstvo, Knjižnica, Koroška (vojvodina), Kranjska, Lavantinska škofija, Pedagogika, Sadjarstvo, Slovenci, Sviloprejka, Trg, Vransko, Vrtnarstvo, 1. januar, 1. november, 10. oktober, 13. avgust, 1799, 18. november, 1818, 1819, 1820, 1822, 1823, 1827, 1832, 1844, 1846, 1848, 1852, 1857, 1870, 1871, 1872, 1875, 26. junij, 27. marec, 27. september, 30. oktober, 4. julij, 6. marec.
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Peter Musi in Anton Martin Slomšek
Šaleška dolina
Šaleška dolina (tudi Velenjska kotlina) je dolina na severnem delu Slovenije, na območju severovzhodnega predalpskega hribovja.
Poglej Peter Musi in Šaleška dolina
Škocjan v Podjuni
Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.
Poglej Peter Musi in Škocjan v Podjuni
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Peter Musi in Šmarje pri Jelšah
Šoštanj
Razglednica Šoštanja Šoštanj je mesto s skoraj 3000 prebivalci v Šaleški dolini na Slovenskem Štajerskem v Republiki Sloveniji in središče istoimenske občine, znano po energetskem obratu Termoelektrarna Šoštanj.
Poglej Peter Musi in Šoštanj
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Peter Musi in Štajerska
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Peter Musi in Bavarska
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Peter Musi in Gradec
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Peter Musi in Kmet
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Peter Musi in Kmetijstvo
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Peter Musi in Knjižnica
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Peter Musi in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Peter Musi in Kranjska
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Peter Musi in Lavantinska škofija
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Peter Musi in Pedagogika
Sadjarstvo
Južnem Tirolskem Sadjarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in pridelovanjem sadja.
Poglej Peter Musi in Sadjarstvo
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Peter Musi in Slovenci
Sviloprejka
Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.
Poglej Peter Musi in Sviloprejka
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Peter Musi in Trg
Vransko
Vransko nemško nekdaj Franz, je nekdanje obcestno, danes pa gručasto naselje z okoli 800 prebivalci v Spodnji Savinski dolini, središče istoimenske občine.
Poglej Peter Musi in Vransko
Vrtnarstvo
Vrtnar s pridelki izpod tople grede Vrtnárstvo ali vrtnárjenje je dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin, zelenjave in sadja na vrtu doma ali v bližini doma.
Poglej Peter Musi in Vrtnarstvo
1. januar
1.
Poglej Peter Musi in 1. januar
1. november
1.
Poglej Peter Musi in 1. november
10. oktober
10.
Poglej Peter Musi in 10. oktober
13. avgust
13.
Poglej Peter Musi in 13. avgust
1799
1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Peter Musi in 1799
18. november
18.
Poglej Peter Musi in 18. november
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Peter Musi in 1818
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Peter Musi in 1819
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Peter Musi in 1820
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Peter Musi in 1822
1823
1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Peter Musi in 1823
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Peter Musi in 1827
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Peter Musi in 1832
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Peter Musi in 1844
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Peter Musi in 1846
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Peter Musi in 1848
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Peter Musi in 1852
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Peter Musi in 1857
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Peter Musi in 1870
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Peter Musi in 1871
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Peter Musi in 1872
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Peter Musi in 1875
26. junij
26.
Poglej Peter Musi in 26. junij
27. marec
27.
Poglej Peter Musi in 27. marec
27. september
27.
Poglej Peter Musi in 27. september
30. oktober
30.
Poglej Peter Musi in 30. oktober
4. julij
4.
Poglej Peter Musi in 4. julij
6. marec
6.
Poglej Peter Musi in 6. marec