Kazalo
30 odnosi: Britanska in inozemska svetopisemska družba, Ep, Etnografija, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Jezikoslovec, Jezikoslovje, Johann Wolfgang von Goethe, Klasična gimnazija v Ljubljani, Kmetijske in rokodelske novice, Kranj, Ljubljanski zvon, Ljudsko slovstvo, Pesništvo, Pesnik, Peter Jovanovič, Pravljica, Preddvor, Prevajanje, Seznam slovenskih pisateljev, Slovenci, Slovenska mladinska književnost, Sofoklej, Srednja Bela, Univerza na Dunaju, Varaždin, Zagreb, 15. marec, 17. februar, 1831, 1897.
Britanska in inozemska svetopisemska družba
179x179_pik Britanska in inozemska svetopisemska družba (angl. British and Foreign Bible Society) je krščanska organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1804 v Londonu, ko so se sestali predstavniki različnih protestantskih cerkva z namenom skupnega prevajanja in širjenja Svetega pisma v Veliki Britaniji in po svetu.
Poglej Matija Valjavec in Britanska in inozemska svetopisemska družba
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Matija Valjavec in Ep
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Matija Valjavec in Etnografija
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Matija Valjavec in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Matija Valjavec in Jezikoslovec
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Matija Valjavec in Jezikoslovje
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Matija Valjavec in Johann Wolfgang von Goethe
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Matija Valjavec in Klasična gimnazija v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Poglej Matija Valjavec in Kmetijske in rokodelske novice
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Matija Valjavec in Kranj
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Matija Valjavec in Ljubljanski zvon
Ljudsko slovstvo
''Ljudske pesmi'', zapisal Andrej Smole v 1830-ih Ljudsko slovstvo (tudi Ustno slovstvo) je skupen izraz za ljudsko pripovedništvo in ljudsko pesništvo, ki se je razvijalo od nekdaj do sredine 18. stoletja (in zopet med 2. svetovno vojno).
Poglej Matija Valjavec in Ljudsko slovstvo
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Matija Valjavec in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Matija Valjavec in Pesnik
Peter Jovanovič
Peter Jovanovič, slovenski kmet, kipar in slikar, 6. februar 1938, Dolenja Žetina.
Poglej Matija Valjavec in Peter Jovanovič
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Matija Valjavec in Pravljica
Preddvor
Preddvor (včasih imenovan tudi Höflein) je največje naselje s skoraj 900 prebivalci in središče Občine Preddvor.
Poglej Matija Valjavec in Preddvor
Prevajanje
Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.
Poglej Matija Valjavec in Prevajanje
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Poglej Matija Valjavec in Seznam slovenskih pisateljev
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Matija Valjavec in Slovenci
Slovenska mladinska književnost
Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19.
Poglej Matija Valjavec in Slovenska mladinska književnost
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Matija Valjavec in Sofoklej
Srednja Bela
Srednja Bela je naselje v Občini Preddvor.
Poglej Matija Valjavec in Srednja Bela
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Matija Valjavec in Univerza na Dunaju
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Matija Valjavec in Varaždin
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Matija Valjavec in Zagreb
15. marec
15.
Poglej Matija Valjavec in 15. marec
17. februar
17.
Poglej Matija Valjavec in 17. februar
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Matija Valjavec in 1831
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Matija Valjavec in 1897
Prav tako znan kot Pedenjčlovek- laketbrada, Pedenjčlovek-laketbrada.