Kazalo
24 odnosi: Agni, Apsida, Arabsko morje, Šiva, Čaitja, Budizem, Džainizem, Durga, Ganeša, Gudžarat, Hanuman, Hinduizem, Hindujska tempeljska arhitektura, Kailaš, Krišna, Mandapa, Meru, Narmada, Sikhizem, Stupa (zgradba), Surja, Sveti figovec, Tibet, Višnu.
Agni
Kip Agnija Agni (sama beseda v sanskritu pomeni ogenj) je v indijski mitologiji bog ognja, domačega ognjišča in žrtvene grmade.
Poglej Parikrama in Agni
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Parikrama in Apsida
Arabsko morje
Arabsko morje (Al-Bahr al-ˁArabī) je morsko območje v severnem Indijskem oceanu, ki ga na zahodu omejuje Arabski polotok, Adenski zaliv in preliv Guardafui, na severozahodu pa Omanski zaliv in Iran, na severu Pakistan, na vzhodu Indija, na jugovzhodu Lakadivsko morje in Maldivi, na jugozahodu Somalija.
Poglej Parikrama in Arabsko morje
Šiva
Šiva (sanskrtsko v devanāgarīju शिव) ali Siva (izgovori se z mehkim š) je eden izmed treh vrhovnih bogov v hinduizmu in vrhovni Bog, oziroma Univerzalna Zavest v šivaizmu.
Poglej Parikrama in Šiva
Čaitja
Čaitja (Chaitya), čaitja dvorana, čaitja-griha ali caitya se nanaša na grobnico, svetišče, tempelj ali molitveno dvorano v indijskih religijah.
Poglej Parikrama in Čaitja
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Parikrama in Budizem
Džainizem
Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.
Poglej Parikrama in Džainizem
Durga
Durgin boj z demonskim bikom Durga (sanskrtsko दुर्गा Durgā) je izraz, ki pomeni nedoumljiva.
Poglej Parikrama in Durga
Ganeša
Ganeša Ganeša (hindijsko v devanāgarīju गणेश: Gaṇeśa - gospod množic, tudi Ganesa) je v hinduizmu bog uspeha, premagovanja ovir in modrosti.
Poglej Parikrama in Ganeša
Gudžarat
Gudžarat je zvezna država v okviru Indije.
Poglej Parikrama in Gudžarat
Hanuman
Hanuman (Sanskrit हनुमान, hanumāna) je v hinduizmu vanara, ki je pomagal Rami pri reševanju njegove žene Site iz rok rakšaskega kralja Ravana.
Poglej Parikrama in Hanuman
Hinduizem
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.
Poglej Parikrama in Hinduizem
Hindujska tempeljska arhitektura
Hindujska tempeljska arhitektura kot glavna oblika hindujske arhitekture ima veliko različnih slogov, čeprav osnovna narava hindujskega templja ostaja enaka, z bistveno značilnostjo notranjega svetišča, garbhagriha ali maternična komora, kjer je primarni Murti ali podoba božanstva je nameščena v preprosti goli celici.
Poglej Parikrama in Hindujska tempeljska arhitektura
Kailaš
Gora Kailaš (tudi Kailas; Kangrinboqê ali Gang Rinpoche, poenostavljena kitajščina: 冈仁波齐 峰, Gāngrénbōqí feng, sanskrt: कैलाश Kailasa) je vrh v pogorju Kailaš (gorovje Gangdisê), ki je del Transhimalaje v Tibetu.
Poglej Parikrama in Kailaš
Krišna
Krišna igra na piščal Krišna je hindujski bog, sin Vasudeve.
Poglej Parikrama in Krišna
Mandapa
Mandapa ali mantapa je stebričasta dvorana ali paviljon za javne obrede v indijski arhitekturi, posebej predstavljen v arhitekturi hindujskih templjev.
Poglej Parikrama in Mandapa
Meru
Meru je sanskrtski izraz, ki pomeni gora svetov.
Poglej Parikrama in Meru
Narmada
Reka Narmada, imenovana tudi Reva in prej znana tudi kot Narbada ali anglizirana kot Nerbudda, je peta najdaljša reka in na splošno najdaljša reka, ki teče proti zahodu v Indiji.
Poglej Parikrama in Narmada
Sikhizem
Sikhovski romar pred Zlatim templjem v Amritsaru Sikhizem je ena izmed najmlajših in najbolj razširjenih monoteističnih svetovnih religij.
Poglej Parikrama in Sikhizem
Stupa (zgradba)
"Velika stupa" v Schanchiju Stupa je budistični spomenik, simbol Bude in budizma.
Poglej Parikrama in Stupa (zgradba)
Surja
Surja Surja (/ˈsuːrjə/; sanskrt सूर्य) je sonceDalal, p. 399 kot tudi sončno božanstvo v hinduizmu.
Poglej Parikrama in Surja
Sveti figovec
Sveti figovec (znanstveno ime Ficus religiosa) je vednozeleno drevo iz družine murvovk.
Poglej Parikrama in Sveti figovec
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Parikrama in Tibet
Višnu
Višnu (sanskrtsko विष्णु, Viṣṇu) je hindujski bog, vrhovni bog Vaišnavizma (eden od treh glavnih apoenov hinduizma) in eden od treh vrhovnih božanstev (Trimurti) hinduizma.. Je znan tudi kot Narayana in Hari. Kot eden izmed petih primarnih oblik Boga v Smarta tradiciji, ki je bil zasnovan kot "ohranjevalec ali Protector" v Trimurti, hindujski Trojici božanskosti.
Poglej Parikrama in Višnu