Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Oklepno bojevanje

Index Oklepno bojevanje

Oklepno bojevanje je oblika bojevanja, pri katerem glavno vlogo igrajo oklepne enote, ki so opremljene z različnimi oklepnimi vozili, predvsem s tanki in težjimi oklepni transporterji in pehotnimi bojnimi vozili.

15 odnosi: Arabsko-izraelski konflikt, Bliskovita vojna, Bojevanje, Druga svetovna vojna, Iraška vojna, Konjenica, Oklepne enote, Oklepni transporter, Oklepno bojno vozilo, Pehotno bojno vozilo, Prva svetovna vojna, Tank, Vojna, Wehrmacht, Zalivska vojna.

Arabsko-izraelski konflikt

Arabsko-izraelski konflikt pomeni okrog sto let političnih napetosti in odkritih sovražnosti med Arabci in Judi.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Arabsko-izraelski konflikt · Poglej več »

Bliskovita vojna

Bliskovita vojna (nemško Blitzkrieg) je vojna, ki se zaradi napredka vojne tehnike hitro razvija na prostranem območju; nasprotje je pozicijska vojna.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Bliskovita vojna · Poglej več »

Bojevanje

Bojevanje je vojskovanje pod določenimi pogoji (teren, vremenski pogoji, orožje,...).

Novo!!: Oklepno bojevanje in Bojevanje · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Iraška vojna

Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Iraška vojna · Poglej več »

Konjenica

Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Konjenica · Poglej več »

Oklepne enote

Oklepne enote (tudi tankovske enote) so vojaška enota, ki so opremljene s tanki ter izurjene za oklepno bojevanje.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Oklepne enote · Poglej več »

Oklepni transporter

LKOV Valuk BOV Patria AMV Oklepni transporter (OT), Oklepni transporter pehote (OTP) oziroma Bojno oklepno vozilo pehote (BOVP) je oklepno bojno vozilo, katerega glavni namen je pripeljati pehoto do bojišča.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Oklepni transporter · Poglej več »

Oklepno bojno vozilo

Oklepna bojna vozila (tudi BOV - Bojno oklepno vozilo) so vozila, ki so oklepljena, oborožena in namenjena za bojevanje.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Oklepno bojno vozilo · Poglej več »

Pehotno bojno vozilo

Pehotno bojno vozilo (PBV) je vrsta oklepnega bojnega vozila, katerega namen je pripeljati pehoto do bojišča in jo podpreti v boju.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Pehotno bojno vozilo · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Tank · Poglej več »

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Vojna · Poglej več »

Wehrmacht

Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.

Novo!!: Oklepno bojevanje in Wehrmacht · Poglej več »

Zalivska vojna

Zalivska vojna je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 držav OZN, ki jih je vodila ZDA; vojna se je začela 17. januarja 1991 s sprožitvijo operacije Puščavski vihar (ang: Operation Desert Storm).

Novo!!: Oklepno bojevanje in Zalivska vojna · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »