Kazalo
28 odnosi: Budimpešta, Gajica, Gradiščanščina, Ilirizem, Imre Augustič, István Lukács, Jožef Borovnjak, Jožef Košič, Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke, Ljubljana, Madžarščina, Madžarska, Maribor, Marko Jesenšek, Prekmursko narečje, Prirodopis s kepami, Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943), Slovenščina, Slovenci, Slovenska krajina (Ogrska), Slovnica, Sombotel, Stanko Vraz, Vilko Novak, 1876, 1976, 1992, 2008.
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Budimpešta
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Gajica
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Gradiščanščina
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Ilirizem
Imre Augustič
Imre (Emerik) Augustič pl.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Imre Augustič
István Lukács
István Lukács (tudi Stjepan Lukač), madžarski, hrvaški, slovenski literarni zgodovinar, pesnik, urednik, * 13. november 1958, Letina, Madžarska.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in István Lukács
Jožef Borovnjak
Jožef Borovnjak (madž. Borovnják ali Borovnyák József), slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Ogrskem.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Jožef Borovnjak
Jožef Košič
Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Jožef Košič
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke ali Vandalszka vüszta (Kratki nauk madžarskega jezika za začetnika, madžarsko Kis magyar nyelvtan) je madžarsko-slovenska (prekmurska) slovnica Jožefa Košiča, ki ga je napisal leta 1833.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Ljubljana
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Madžarska
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Maribor
Marko Jesenšek
Marko Jesenšek slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor, * 14.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Marko Jesenšek
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Prekmursko narečje
Prirodopis s kepami
Prirodopis s kepami (Prirodopis s slikami) je naravoslovni učbenik Imreta Augustiča v prekmurščini iz 1878, ki ga je avtor prevedel iz slovenščine (Fran Erjavec: Živalstvo).
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Prirodopis s kepami
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Seznam prekmurskih posvetnih tiskov med 1820 in 1943.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Seznam prekmurskih posvetnih tiskov (1820–1943)
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Slovenci
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Slovnica
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Sombotel
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Stanko Vraz
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in Vilko Novak
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in 1876
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in 1976
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in 1992
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Návuk vogrszkoga jezika in 2008
Prav tako znan kot Nauk madžarskega jezika, Navuk vogrskoga jezika.