Kazalo
29 odnosi: Arhimedova spirala, De Sluzejeva konhoida, Epicikloida, Evoluta, Evolventa, Geometrijsko mesto točk, Hipocikloida, Krivulja, Krožnica, Logaritemska spirala, Ovojnica (matematika), Parabola, Parametrična enačba, Pascalov polž, Ploskev, Pravokotnost, Premer, Premica, Presečišče, Presek (revija), Ruleta (krivulja), Seznam krivulj, Skladnost (geometrija), Srčnica, Stožnica, Tangenta, Točka, Vektor (matematika), Vrtnica (matematika).
- Diferencialna geometrija
- Krivulje
Arhimedova spirala
Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.
Poglej Nožiščna krivulja in Arhimedova spirala
De Sluzejeva konhoida
De Sluzejeva konhoida za različne vrednosti ''a''. De Sluzejeva konhoida je ravninska krivulja, ki jo je proučeval že leta 1662 valonski matematik René François Walter de Sluze (1622 – 1685).
Poglej Nožiščna krivulja in De Sluzejeva konhoida
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Nožiščna krivulja in Epicikloida
Evoluta
lokalni ekstremi elipse, vsak lokalni ekstrem odgovarja konici na evoluti. Evoluta elipse se imenuje astroida. Način nastanka evolute. Evoluta je geometrijsko mesto vseh središč ukrivljenosti, to je središč pritisnjenih krožnic.
Poglej Nožiščna krivulja in Evoluta
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Nožiščna krivulja in Evolventa
Geometrijsko mesto točk
Geometríjsko mésto tóčk je množica vseh točk ravnine ali prostora, ki zadoščajo določeni značilnosti.
Poglej Nožiščna krivulja in Geometrijsko mesto točk
Hipocikloida
deltoido). Hipocikloida je v geometriji ravninska krivulja, ki nastane z zasledovanjem gibanja stalne točke na obodu manjše krožnice, ki se vrti znotraj večje krožnice.
Poglej Nožiščna krivulja in Hipocikloida
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Nožiščna krivulja in Krivulja
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Nožiščna krivulja in Krožnica
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej Nožiščna krivulja in Logaritemska spirala
Ovojnica (matematika)
družine krivulj. Ovojnica krivulj y.
Poglej Nožiščna krivulja in Ovojnica (matematika)
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Nožiščna krivulja in Parabola
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Poglej Nožiščna krivulja in Parametrična enačba
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Nožiščna krivulja in Pascalov polž
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Nožiščna krivulja in Ploskev
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Nožiščna krivulja in Pravokotnost
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Nožiščna krivulja in Premer
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Nožiščna krivulja in Premica
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Nožiščna krivulja in Presečišče
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Nožiščna krivulja in Presek (revija)
Ruleta (krivulja)
Dioklesove cisoide. Ruleta je v diferencialni geometriji krivulj posebna vrsta krivulje, ki posplošuje cikloide, epicikloide, hipocikloide, trohoide in involute.
Poglej Nožiščna krivulja in Ruleta (krivulja)
Seznam krivulj
V seznamu krivulj so podane najpogostejše krivulje.
Poglej Nožiščna krivulja in Seznam krivulj
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Nožiščna krivulja in Skladnost (geometrija)
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Nožiščna krivulja in Srčnica
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Nožiščna krivulja in Stožnica
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Nožiščna krivulja in Tangenta
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Nožiščna krivulja in Točka
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Nožiščna krivulja in Vektor (matematika)
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej Nožiščna krivulja in Vrtnica (matematika)