Kazalo
27 odnosi: Anton Tomaž Linhart, Žiga Zois, Balada, Celje, Disertacija, Dravska banovina, Dunaj, Gorica, Gradec, Idrija, Josip Murn - Aleksandrov, Klasična filologija, Kranj, Literarni zgodovinar, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Pegam in Lambergar, Pesništvo, Slavistika, Slovenci, Suplent, Valentin Vodnik, 18. junij, 18. stoletje, 1878, 1932, 5. december.
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Anton Tomaž Linhart
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Žiga Zois
Balada
Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kakšen nenavaden dogodek.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Balada
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Celje
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Disertacija
Dravska banovina
Dravska banovina Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Dravska banovina
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Dunaj
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Gorica
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Gradec
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Idrija
Josip Murn - Aleksandrov
Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik, * 4. marec 1879, Ljubljana, † 18. junij 1901, Ljubljana.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Josip Murn - Aleksandrov
Klasična filologija
Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Klasična filologija
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Kranj
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Literarni zgodovinar
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Ljubljana
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Ljubljanski zvon
Pegam in Lambergar
Velesom. Pegam in Lambergar je slovenska ljudska romanca, ki opeva boj med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Krištofom Lambergarjem (Lambergom).
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Pegam in Lambergar
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Pesništvo
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Slavistika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Slovenci
Suplent
Suplent (latin. supplere, dopolniti), nekdanji izraz za pripravnika.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Suplent
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in Valentin Vodnik
18. junij
18.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in 18. junij
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in 18. stoletje
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in 1878
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in 1932
5. december
5.
Poglej Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar) in 5. december
Prav tako znan kot Nikolaj Omersa (1878).