Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nemško-sovjetski gospodarski sporazum

Index Nemško-sovjetski gospodarski sporazum

Nemško-sovjetski gospodarski sporazum je bil sporazum med nacistično Nemčijo in boljševiško Sovjetsko zvezo, s katerim se je slednja obvezala Nemčiji dobavljati surovine v zameno za nemško vzpostavitev tovarn na ozemlju Sovjetske zveze s stroji in strojnimi orodji, dobavo ladij, vozil in drugih prevoznih sredstev v skupni vrednosti 120 milijonov reichsmark.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Adolf Hitler, Anastas Mikojan, Anschluss, Berlin, Boljševiki, Estonija, Francisco Franco, Japonska, Joachim von Ribbentrop, Josif Stalin, Klajpeda, Kominterna, Komunistična partija Sovjetske zveze, Latvija, Litva, Münchenski sporazum, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Operacija Barbarossa, Pakt Ribbentrop-Molotov, Poljska kampanja (1939), Pravda, Rdeča armada, Sovjetska zveza, Sudeti, Tretji rajh, Velika čistka, Versajska mirovna pogodba, 19. avgust, 1939, 22. junij, 23. avgust.

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Adolf Hitler

Anastas Mikojan

Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan, armenski (sovjetski) politik, * 25. november 1895, Sanahin, Ruski imperij (danes Armenija), † 21. oktober 1978, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Anastas Mikojan

Anschluss

Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Anschluss

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Berlin

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Boljševiki

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Estonija

Francisco Franco

Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Francisco Franco

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Japonska

Joachim von Ribbentrop

Joachim von Ribbentrop, nemški politik, diplomat in veleposlanik, * 30. april 1893, Wesel, † 16. oktober 1946, Nürnberg.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Joachim von Ribbentrop

Josif Stalin

Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Josif Stalin

Klajpeda

Klajpeda (ali Mimmelburg) je pomembno pristaniško mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Klajpeda

Kominterna

Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Kominterna

Komunistična partija Sovjetske zveze

Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Komunistična partija Sovjetske zveze

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Latvija

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Litva

Münchenski sporazum

Ciano pred podpisom sporazuma. Münchenski sporazum je bil dogovor med vojaškimi silami Evrope, podpisan v noči z 29.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Münchenski sporazum

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Operacija Barbarossa

Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Operacija Barbarossa

Pakt Ribbentrop-Molotov

Pakt Ribbentrop-Molotov (tudi pakt Hitler-Stalin), poimenovan po zunanjih ministrih držav podpisnic, je pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in komunistično Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina, ki so ga podpisali 23.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Pakt Ribbentrop-Molotov

Poljska kampanja (1939)

Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Poljska kampanja (1939)

Pravda

Pravda (latinsko ius, canon, census, nemško Recht, Zins) »tisto, kar je prav« izvira iz praslovanščine.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Pravda

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Rdeča armada

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Sovjetska zveza

Sudeti

Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Sudeti

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Tretji rajh

Velika čistka

Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Velika čistka

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in Versajska mirovna pogodba

19. avgust

19.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in 19. avgust

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in 1939

22. junij

22.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in 22. junij

23. avgust

23.

Poglej Nemško-sovjetski gospodarski sporazum in 23. avgust