Kazalo
31 odnosi: Apnenec, Baltsko morje, Fjord, Gjøvik, Gnajs, Granit, Hamar, Innlandet, Jezero, Kambrij, Kattegat, Lillehammer, Lipan, Morena, Norveška, Ordovicij, Oslo, Peščenjak, Perm, Potočna postrv, Radon, Raki, Rdečeoka, Severno morje, Skagerrak, Skrilavec, Sled, Smaragd, Trondheim, Uran, Vodne bolhe.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Mjøsa in Apnenec
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Mjøsa in Baltsko morje
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Mjøsa in Fjord
Gjøvik
Gjøvik je mesto in občina v administrativni regiji Hordaland na Norveškem.
Poglej Mjøsa in Gjøvik
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Mjøsa in Gnajs
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Mjøsa in Granit
Hamar
Hamar je mesto v občini Hamar v okrožju Innlandet na Norveškem.
Poglej Mjøsa in Hamar
Innlandet
Innlandet je okrožje na Norveškem.
Poglej Mjøsa in Innlandet
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Mjøsa in Jezero
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Mjøsa in Kambrij
Kattegat
Kattegat; Kattegatt) je 30.000 km² veliko morsko območje, ki ga na zahodu omejujejo polotok Jutlandija, otoki Danskih prelivov in Baltsko morje na jugu ter province Bohuslän, Västergötland, Halland in Skåne na Švedskem na vzhodu. Baltsko morje se izliva v Kattegat skozi Danske prelive.
Poglej Mjøsa in Kattegat
Lillehammer
Lillehammer (norveška izgovorjava: (poslušaj)) je občina v okrožju Innlandet na Norveškem.
Poglej Mjøsa in Lillehammer
Lipan
Lipan (znanstveno ime Thymallus thymallus) je sladkovodna riba iz družine postrvi.
Poglej Mjøsa in Lipan
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Mjøsa in Morena
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Mjøsa in Norveška
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Poglej Mjøsa in Ordovicij
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Mjøsa in Oslo
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Mjøsa in Peščenjak
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Mjøsa in Perm
Potočna postrv
Potočna postrv (znanstveno ime Salmo trutta) je sladkovodna riba donavskega porečja iz družine postrvi.
Poglej Mjøsa in Potočna postrv
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Poglej Mjøsa in Radon
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Mjøsa in Raki
Rdečeoka
Rdečeoka ali črnovka (znanstveno ime Rutilus rutilus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).
Poglej Mjøsa in Rdečeoka
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Mjøsa in Severno morje
Skagerrak
Skagerrak (je morski preliv med Jutlandijo in Skandinavskim polotokom na severu Evrope, ki predstavlja zahodni del povezave med Severnim in Baltskim morjem. Proti jugovzhodu se nadaljuje z ožino Kattegat, ki vodi v Baltsko morje. Skagerrak vključuje nekatere najbolj obremenjene ladijske poti na svetu, s plovili iz vseh koncev sveta.
Poglej Mjøsa in Skagerrak
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Mjøsa in Skrilavec
Sled
Slédi so krmne ribe, večinoma pripadajo družini Clupeidae.
Poglej Mjøsa in Sled
Smaragd
Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila.
Poglej Mjøsa in Smaragd
Trondheim
Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.
Poglej Mjøsa in Trondheim
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Mjøsa in Uran
Vodne bolhe
Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.
Poglej Mjøsa in Vodne bolhe