Kazalo
64 odnosi: Bibliografija, Braillova pisava, Bruselj, Bukla, Definicija, Elektronska knjiga, Enačaj, Film, Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise, Grenoble, Hipertekst, Informacija, Informacijska družba, Inkunabula, Internet, Kartografija, Katalogizacija, København, Knjižnica, Kongres, Ločilo, London, Mednarodna organizacija za standardizacijo, Mednarodna standardna številka serijske publikacije, Mednarodna standardna knjižna številka, Microsoft Windows, Mladina (revija), Monografska publikacija, Nacionalna bibliografija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Novinarstvo, Podatkovna zbirka, Politika, Pomnilniška kartica, Predmetna oznaka, Razglednica, Resolucija (pravo), Revija, Serijska publikacija, Seznam, Simpozij, Spletišče, Spletna stran, Standardizacija, Strojna oprema računalnika, Tehnologija, Trdi disk, Univerzalna decimalna klasifikacija, Uradni list Republike Slovenije, URL, ... Razširi indeks (14 več) »
- Knjižnična klasifikacija
- Metapodatki
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Bibliografija
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Braillova pisava
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Bruselj
Bukla
Bukla je brezplačna slovenska revija o knjižnih novostih.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Bukla
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Definicija
Elektronska knjiga
Stran elektronske knjige izpisana na zaslonu namenske naprave za branje elektronskih knjig Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Elektronska knjiga
Enačaj
Enačáj (.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Enačaj
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Film
Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise
Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) oziroma po angleško Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR) je konceptualni enitetno-relacijski model bibliografskega univerzuma.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Grenoble
Hipertekst
Hípertékst ali nadbesedilo je način označevanja besedila ali grafičnih elementov (slika ali del slike), ki omogočajo povezavo (skok) na drugi del besedila ali večpredstavni element.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Hipertekst
Informacija
Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Informacija
Informacijska družba
Informacijska družba je družba, v kateri je manipulacija s podobo, razporeditvijo, razširjenostjo in uporabo informacij, pomembno ekonomsko, politično in kulturno delovanje.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Informacijska družba
Inkunabula
Biblije iz leta 1497, tiskane v Strasbourgu (tiskar J.R. Grueninger). Inicialke so bile z barvo napisane po tem, ko je bila stran natiskana. Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Inkunabula
Internet
Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Internet
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Kartografija
Katalogizacija
Katalogizácija je postopek izdelave kataložnih vpisov.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Katalogizacija
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in København
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Knjižnica
Kongres
Kongres (»shod ljudi«) je v politiki glavna zakonodajna veja oblasti v državah, ki imajo kongresno politično ureditev vladanja.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Kongres
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Ločilo
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in London
Mednarodna organizacija za standardizacijo
Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Mednarodna organizacija za standardizacijo
Mednarodna standardna številka serijske publikacije
Mednarodna standardna serijska številka oz.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Mednarodna standardna številka serijske publikacije
Mednarodna standardna knjižna številka
Mednarodna standardna knjižna številka (izvirno) ali oznaka ISBN je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje in je bila sprva zasnovana na 9-števčni standardni knjižni številki (SBN).
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Mednarodna standardna knjižna številka
Microsoft Windows
Microsoft Windows (slovensko znan kot Okna), izdelek podjetja Microsoft, je najbolj razširjen računalniški operacijski sistem, predvsem zaradi preprostega in intuitivnega uporabniškega vmesnika, ter široke programske podpore.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Microsoft Windows
Mladina (revija)
Mladina je slovenska levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Mladina (revija)
Monografska publikacija
Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Monografska publikacija
Nacionalna bibliografija
'Nacionalna bibliografija je izčrpen in sistematičen popis produkcije nacionalnih založnikov in izdajateljev o publikacijah in dokumentih, ki izhaja redno ter je izdelana v skladu z mednarodnimi standardi, ki so usklajeni z nacionalno knjižnico.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Nacionalna bibliografija
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Narodna in univerzitetna knjižnica
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Novinarstvo
Podatkovna zbirka
Podatkovna zbirka, tudi podatkovna baza je sklop zbirke dokumentov, medsebojnih sklicevanj na dokumente in sistema za razvrščanje, iskanje in urejanje podatkov v zbirki.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Podatkovna zbirka
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Politika
Pomnilniška kartica
Pomnilniška kartica je elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Pomnilniška kartica
Predmetna oznaka
Predmetna oznaka je beseda ali besedna zveza, ki predstavlja vsebino dokumenta.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Predmetna oznaka
Razglednica
Aljaževega stolpa iz leta 1925 Razglednica –e (ž) je kartonček s sliko na eni strani za krajša sporočila po pošti.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Razglednica
Resolucija (pravo)
Resolucija (lat. resolūtiō v pomenu sklep, odlok) je na sestanku, zborovanju ali kongresu sprejeta javna izjava o pomembnem vprašanju.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Resolucija (pravo)
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Revija
Serijska publikacija
Serijska publikacija (angl. serial) je publikacija na kateremkoli mediju, ki ima praviloma številčne in/ali časovne oznake, in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah; to je npr.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Serijska publikacija
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Seznam
Simpozij
Ženska igra na avlos in zabava moške na simpoziju; rdeča figura na atiškem kraterju, ''okoli'' 420 pr. n. št. Simpozij (symposion, iz sympinein – piti skupaj) je bil v antični Grčiji pivska zabava.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Simpozij
Spletišče
slovenske Wikipedije iz 2010 Spletišče (tudi spletno mesto) je več spletnih strani in drugih vsebin, povezanih v celoto preko enotnega URL-ja.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Spletišče
Spletna stran
Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Spletna stran
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Standardizacija
Strojna oprema računalnika
Zgradba osebnega računalnika: 1. monitor, 2. matična plošča, 3. procesor, 4. ATA-vtičnice, 5. bralno pisalni pomnilnik (RAM), 6. razširitvene kartice, 7. napajalnik, 8. optični pogon (CD/DVD), 9. trdi disk, 10. tipkovnica in 11. miška Strôjna opréma računalnika so vsi njegovi materialni deli (za razliko od nematerialne programske opreme).
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Strojna oprema računalnika
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Tehnologija
Trdi disk
Trdi disk (HDD), tudi samo disk, je najbolj razširjena vrsta zunanjega pomnilnika.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Trdi disk
Univerzalna decimalna klasifikacija
Univerzalna decimalna klasifikacija – UDK je knjižnični klasifikacijski sistem.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Univerzalna decimalna klasifikacija
Uradni list Republike Slovenije
Uradni list Republike Slovenije ali s kratico ULRS je slovenska revija, ki objavlja zakone in uredbe.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Uradni list Republike Slovenije
URL
URL ali enolični krajevnik vira je naslov spletnih strani v svetovnem spletu.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in URL
Vezava
Sodoben obrat s stroji za vezavo knjig Po bibliotekarskem terminološkem slovarju je vezava zaščita pisne podlage in pisanja z vezanjem.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Vezava
Vhod-izhod
Vhod-izhod (kratica I/O) je skupek procesov in naprav, ki omogočajo komuniciranje med sistemom za obdelavo podatkov (računalnikom) in njegovim okoljem, bodisi človekom (uporabnikom), bodisi drugimi tovrstnimi sistemi.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Vhod-izhod
Video
Video (latinsko za Jaz vidim) je tehnika elektronskega ali digitalnega zajemanja, snemanja, procesiranja, shranjevanja, predvajanja ter rekonstruiranja posnetkov.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Video
Vzajemni bibliografski sistem COBISS
COBISS (kratica za Co-operative Online Bibliographic System & Services, slovensko Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) je slovenski knjižnični informacijski sistem, ki ga je razvil mariborski Institut informacijskih znanosti (IZUM).
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Vzajemni bibliografski sistem COBISS
Založnik
Založnik je oseba, ki se ukvarja z izdajo različnih publikacij (knjig, zbornikov, revij,...), ki so lahko lastno delo oz.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Založnik
Zgoščenka
Zgoščenka Zgoščenka (kratica CD, angleško Compact Disc, kompaktni disk) je optični disk, ki ga uporabljamo za zapisovanje digitalnih podatkov.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Zgoščenka
Zunanja naprava
zvočniki (9), monitor (10), tipkovnica (13), miška (14), zunanji trdi disk (15) ter tiskalnik (16) Zunanja naprava ali periferna naprava je naprava, ki služi v interakciji med človekom in računalnikom ali med računalniki za vnašanje podatkov v računalnik oz.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in Zunanja naprava
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in 1800
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in 1801
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in 1975
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in 1977
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in 1978
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in 1980
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Mednarodni standardni bibliografski opis in 1981