Kazalo
49 odnosi: Akademija za glasbo v Ljubljani, Dejan Bravničar, Gizela Bravničar, Glasbena kompozicija, Glasbeni ekspresionizem, Hlapec Jernej in njegova pravica, Igor Bravničar, Karol Pahor, Komorna glasba, Koncil slovenske glasbe, Ljubljana, Ljudska glasba, Marij Kogoj, Marijan Lipovšek, Opera, Opereta, Orkester, Pedagogika, Pianist, Prešernova nagrada, Romantična glasba, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi, Seznam prejemnikov Prešernove nagrade, Seznam slovenskih skladateljev, Simfonična pesnitev, Simfonija, Skladatelj, Slavko Osterc, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Tolmin, Violina, Violinist, 1897, 1919, 1928, 1929, 1933, 1936, 1945, 1949, 1952, 1963, 1972, 1974, 1977, 24. februar, 25. november.
- Prešernovi nagrajenci
- Tolminci
Akademija za glasbo v Ljubljani
Akademija za glasbo v palači Kazina Akademija za glasbo v Ljubljani je kot visokošolska glasbena ustanova edina glasbena akademija v Sloveniji.
Poglej Matija Bravničar in Akademija za glasbo v Ljubljani
Dejan Bravničar
Dejan Bravničar, slovenski violinist, * 1. avgust 1937, Ljubljana, Slovenija, † 20. marec 2018.
Poglej Matija Bravničar in Dejan Bravničar
Gizela Bravničar
Gizela Bravničar, slovenska baletna plesalka, koreografinja in pedagoginja, * 20. februar 1908, Trst, † 3. februar 1990, Ljubljana.
Poglej Matija Bravničar in Gizela Bravničar
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Matija Bravničar in Glasbena kompozicija
Glasbeni ekspresionizem
GEX je kompozicijski stil v glasbi, nastal v prvem desetletju 20. stoletja.
Poglej Matija Bravničar in Glasbeni ekspresionizem
Hlapec Jernej in njegova pravica
Hlapec Jernej in njegova pravica je socialna povest slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je izšla leta 1907 v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum pri založbi L. Schwentner.
Poglej Matija Bravničar in Hlapec Jernej in njegova pravica
Igor Bravničar
Igor Bravničar, slovenski slikar in pianist, * 1961, Ljubljana.
Poglej Matija Bravničar in Igor Bravničar
Karol Pahor
Karol Pahor, slovenski skladatelj, violinist in glasbeni pedagog, * 6. julij 1896, Sveti Ivan, Trst, † 27. november 1974, Ljubljana.
Poglej Matija Bravničar in Karol Pahor
Komorna glasba
Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Poglej Matija Bravničar in Komorna glasba
Koncil slovenske glasbe
Koncil slovenske glasbe je oljna slika glasbenika, slikarja in pedagoga Saše Šantla, nastala leta 1936 v izmerah 5 m × 2,5 m in spada med najpomembnejša dela slovenske kulture.
Poglej Matija Bravničar in Koncil slovenske glasbe
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Matija Bravničar in Ljubljana
Ljudska glasba
Ljudska glasba (tudi tradicionalna glasba, včasih tudi etno-glasba) je tradicionalna, večinoma ustno prenešena glasba raznih ljudstev, kulturnih ali etničnih skupin.
Poglej Matija Bravničar in Ljudska glasba
Marij Kogoj
Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj, * 20. september 1892, Trst, † 27. februar 1956, Bokalce, Ljubljana.
Poglej Matija Bravničar in Marij Kogoj
Marijan Lipovšek
Marijan Lipovšek, slovenski skladatelj, pianist in pedagog, * 26. januar 1910, Ljubljana, † 25. december 1995, Ljubljana.
Poglej Matija Bravničar in Marijan Lipovšek
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Matija Bravničar in Opera
Opereta
Opereta (frc. operette 'mala opera') je gledališko glasbeno delo.
Poglej Matija Bravničar in Opereta
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Poglej Matija Bravničar in Orkester
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Matija Bravničar in Pedagogika
Pianist
Pianist je glasbenik, ki igra na klavir.
Poglej Matija Bravničar in Pianist
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Poglej Matija Bravničar in Prešernova nagrada
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Matija Bravničar in Romantična glasba
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Poglej Matija Bravničar in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi
Seznam glasbenikov z medsebojnimi sorodstvenimi vezmi. Abecedni seznam priimkov prikazuje uveljavljene slovenske in tuje glasbenike.
Poglej Matija Bravničar in Seznam glasbenikov s sorodstvenimi vezmi
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade.
Poglej Matija Bravničar in Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam slovenskih skladateljev
Seznam slovenskih skladateljev je seznam slovenskih skladateljev resne in zabavne glasbe.
Poglej Matija Bravničar in Seznam slovenskih skladateljev
Simfonična pesnitev
Simfonična pesnitev je enostavčna skladba za orkester in je programska glasba, kar nakazuje z naslovom, s književno, likovno ali zgodovinsko predlogo.
Poglej Matija Bravničar in Simfonična pesnitev
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Matija Bravničar in Simfonija
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Matija Bravničar in Skladatelj
Slavko Osterc
Slavko Osterc, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog, * 17. junij 1895, Veržej, † 23. maj 1941, Ljubljana.
Poglej Matija Bravničar in Slavko Osterc
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Matija Bravničar in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Matija Bravničar in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Poglej Matija Bravničar in Tolmin
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Matija Bravničar in Violina
Violinist
Violinist Violinist je glasbenik, izvajalec na godalni instrument, imenovan violina.
Poglej Matija Bravničar in Violinist
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Matija Bravničar in 1897
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Matija Bravničar in 1919
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Matija Bravničar in 1928
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Matija Bravničar in 1929
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Matija Bravničar in 1933
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Matija Bravničar in 1936
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Matija Bravničar in 1945
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Matija Bravničar in 1949
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Matija Bravničar in 1952
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Matija Bravničar in 1963
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Matija Bravničar in 1972
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Matija Bravničar in 1974
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Matija Bravničar in 1977
24. februar
24.
Poglej Matija Bravničar in 24. februar
25. november
25.
Poglej Matija Bravničar in 25. november