Kazalo
16 odnosi: Aachen, Asistent, Diploma, Inženir, Laboratorij, Nürnberg, Nemčija, Seznam slovenskih inženirjev strojništva, Slovenci, Strojništvo, Univerza v Zagrebu, Zagreb, 15. marec, 1913, 1988, 29. maj.
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Marko Boncelj in Aachen
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Marko Boncelj in Asistent
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Marko Boncelj in Diploma
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Marko Boncelj in Inženir
Laboratorij
Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.
Poglej Marko Boncelj in Laboratorij
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Marko Boncelj in Nürnberg
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Marko Boncelj in Nemčija
Seznam slovenskih inženirjev strojništva
Seznam slovenskih inženirjev strojništva.
Poglej Marko Boncelj in Seznam slovenskih inženirjev strojništva
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Marko Boncelj in Slovenci
Strojništvo
Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.
Poglej Marko Boncelj in Strojništvo
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Marko Boncelj in Univerza v Zagrebu
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Marko Boncelj in Zagreb
15. marec
15.
Poglej Marko Boncelj in 15. marec
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Marko Boncelj in 1913
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Marko Boncelj in 1988
29. maj
29.
Poglej Marko Boncelj in 29. maj