Kazalo
28 odnosi: Alemani, Avrelij Viktor, Avrelijan, Dioklecijan, Florijan (rimski cesar), Franki, Galija, Goti, Heruli, Historia Augusta, Kampanija, Kapadokija (rimska provinca), Latinščina, Prob, Publij Kornelij Tacit, Rimska Italija, Rimska provinca, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Seznam rimskih cesarjev, Sirija (rimska provinca), Terni, Tiana, Valerijan (rimski cesar), Zosim, 200, 276.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Alemani
Avrelij Viktor
Sekst Avrelij Viktor (latinsko) je bil zgodovinar in politik Rimskega cesarstva, * okoli 320, † okoli 390.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Avrelij Viktor
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Avrelijan
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Dioklecijan
Florijan (rimski cesar)
Mark Anij Florijan (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal od smrti svojega polbrata Tacita julija 276 do svojega umora septembra istega leta, * 19. avgust 232, Terni, Umbrija, Italija, † 9. september 276, Tarz, Kilikija.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Florijan (rimski cesar)
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Franki
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Galija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Goti
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Heruli
Historia Augusta
Historia Augusta, zbirka življenjepisov rimskih cesarjev od Hadrijana (117-138) do Kara (283-285) in Numerijana (283-284), napisana v latinskem jeziku.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Historia Augusta
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Kampanija
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Kapadokija (rimska provinca)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Latinščina
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Prob
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Publij Kornelij Tacit
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Rimska Italija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Rimska provinca
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Rimsko cesarstvo
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Seznam rimskih cesarjev
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Sirija (rimska provinca)
Terni
Terni (latinsko Interamna) je mesto s 111.000 prebivalci v južnem delu Umbrije v osrednji Italiji.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Terni
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Tiana
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Valerijan (rimski cesar)
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Poglej Mark Klavdij Tacit in Zosim
200
200 (CC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Mark Klavdij Tacit in 200
276
276 (CCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Mark Klavdij Tacit in 276