Kazalo
29 odnosi: Antonio Canova, Apsida, Barok, Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari, Benetke, Doževa palača, Firence, Frančiškani, Giorgio Vasari, Gotska arhitektura, Italijanska renesansa, Janez Evangelist, Korna pregrada, Marijino brezmadežno spočetje, Michelangelo Buonarroti, Oscar Wilde, Papež Pij IX., Prezbiterij, Prižnica, Raffaello Santi, Retabel, Rim, Spremenjenje na gori (Rafael), Sveta Trojica, Sveti Peter, Tintoretto, Tizian, Transept, Visoka renesansa.
Antonio Canova
Antonio Canova, beneški kipar, *1. november 1757, Possagno, † 13. oktober 1822, Benetke.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Antonio Canova
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Apsida
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Barok
Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari
Santa Maria Gloriosa dei Frari, tudi Bazilika Frari ali kratko Frari, je cerkev v Benetkah v Italiji.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Bazilika Santa Maria Gloriosa dei Frari
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Benetke
Doževa palača
Francesco Guardi: ''Sala del Collegio'' Doževa palača (italijansko Palazzo Ducale) je bila sedež doža in je simbol Benetk.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Doževa palača
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Firence
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Frančiškani
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Giorgio Vasari
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Gotska arhitektura
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Italijanska renesansa
Janez Evangelist
Janez (tudi Janez Evangelist, saj velja za pisca Evangelija po Janezu, in Janez Teolog, zlasti v pravoslavju), eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * ?, † 101?, Efez, današnja Turčija.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Janez Evangelist
Korna pregrada
Korna pregrada je skupna značilnost poznosrednjeveške cerkvene arhitekture.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Korna pregrada
Marijino brezmadežno spočetje
Marijino brezmadežno spočetje je rimskokatoliška dogma, ki pravi, da je bila Jezusova mati Marija že od svojega spočetja obvarovana izvirnega greha in osebnega greha. Temu dogodku Rimskokatoliška cerkev posveča tudi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznuje 8. decembra.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Marijino brezmadežno spočetje
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Michelangelo Buonarroti
Oscar Wilde
Oscar Fingal O'Flahertie Wills Wilde, irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist in aforist * 16. oktober 1854, Dublin, Irska † 30. november 1900, Pariz, Francija.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Oscar Wilde
Papež Pij IX.
Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Papež Pij IX.
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Prezbiterij
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Prižnica
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Raffaello Santi
Retabel
Retabel je oltarni nastavek s slikami ali skulpturami okrašena zadnja stena v koru, ki je bila v srednjem veku pritrjena na menzo ali obhajilo mizo, na kateri so postavljeni križ, obredni svečniki in drugi predmeti, v gotiki pa se je razvila v krilni oltar.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Retabel
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Rim
Spremenjenje na gori (Rafael)
Spremenjenje na gori je zadnja slika italijanskega renesančnega mojstra Rafaela.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Spremenjenje na gori (Rafael)
Sveta Trojica
desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Sveta Trojica
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Sveti Peter
Tintoretto
Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Tintoretto
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Tizian
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Transept
Visoka renesansa
V umetnostni zgodovini je visoka renesansa kratko obdobje najbolj izjemne umetniške produkcije v italijanskih državah, zlasti v Rimu, glavnem mestu Papeške države in v Firencah, v času italijanske renesanse.
Poglej Marijino vnebovzetje (Tizian) in Visoka renesansa
Prav tako znan kot Marijino vnebovzetje, Tizian.