Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Maksimilijan Rejec

Index Maksimilijan Rejec

Maksimilijan Rejec (tudi Maks Rejec), slovenski pravnik, član organizacije TIGR in partizan, * 11. oktober 1907, Tolmin, † (?) 1943, Prode pri Kneških Ravnah.

Kazalo

  1. 43 odnosi: Albert Rejec, Aleš Bebler, Šentviška planota, Žabče, Baška grapa, Bohinj, Doktorat, Državna meja, Dunaj, Edinost (časnik), Gorenjska, Grahovo ob Bači, Jesenice, Jugoslavija, Kanalska dolina, Karlovec, Kneške Ravne, Kobarid, Korpus karabinjerjev, Most na Soči, Narodnoosvobodilni boj, Odvetnik, Osvobodilna fronta, Partizan, Partizanska spomenica 1941, Pavel Karađorđević, Podljubelj, Pokrajina Videm, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravnik, Pravo, Prva svetovna vojna, Rabelj, Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941, Slovenci, Srečko Šorli, TIGR, Tolmin, Videm, Italija, Zorko Jelinčič, 11. oktober, 1907, 1943.

Albert Rejec

Albert Rejec, slovenski publicist, urednik in narodni delavec, * 6. april 1899, Tolmin, † 27. oktober 1976, Ljubljana.

Poglej Maksimilijan Rejec in Albert Rejec

Aleš Bebler

Aleš Bébler, (psevdonimi Primož Tratnik, Anton Hartman, Andre Kobal...) slovenski španski borec, partizan, politik, general, diplomat in narodni heroj Jugoslavije, * 8. junij 1907, Idrija (Avstro-Ogrska), † 12. avgust 1981, Ljubljana (Jugoslavija).

Poglej Maksimilijan Rejec in Aleš Bebler

Šentviška planota

Plečnikova cerkev na Ponikvah Šentviška planota se vzpenja nad ozkima in vijugastima dolinama Idrijce in Bače na Tolminskem ob južnem vznožju Julijskih vrhov.

Poglej Maksimilijan Rejec in Šentviška planota

Žabče

Žabče gručasto naselje na severovzhodnem robu Tolminske kotlinice v Občini Tolmin.

Poglej Maksimilijan Rejec in Žabče

Baška grapa

Baška grapa Severna pobočja nad Baško grapo Baška grapa je okoli 30 km dolga dolina reke Bače, ki se v zgornjem delu vije v smeri severovzhod-jugozahod, v južnem delu pa preide v smer vzhod-zahod.

Poglej Maksimilijan Rejec in Baška grapa

Bohinj

Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.

Poglej Maksimilijan Rejec in Bohinj

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Maksimilijan Rejec in Doktorat

Državna meja

Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.

Poglej Maksimilijan Rejec in Državna meja

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Maksimilijan Rejec in Dunaj

Edinost (časnik)

Edinost je bilo v obdobju med 1876 in 1928 politično glasilo tržaških Slovencev.

Poglej Maksimilijan Rejec in Edinost (časnik)

Gorenjska

Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.

Poglej Maksimilijan Rejec in Gorenjska

Grahovo ob Bači

Grahovo ob Bači je naselje v Občini Tolmin.

Poglej Maksimilijan Rejec in Grahovo ob Bači

Jesenice

Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.

Poglej Maksimilijan Rejec in Jesenice

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Poglej Maksimilijan Rejec in Jugoslavija

Kanalska dolina

Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.

Poglej Maksimilijan Rejec in Kanalska dolina

Karlovec

Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.

Poglej Maksimilijan Rejec in Karlovec

Kneške Ravne

Kneške Ravne so naselje v Občini Tolmin.

Poglej Maksimilijan Rejec in Kneške Ravne

Kobarid

Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.

Poglej Maksimilijan Rejec in Kobarid

Korpus karabinjerjev

Korpus karabinjerjev (tudi Karabinjerski korpus; uradno, Veja karabinjerjev; splošno le Karabinjerji) je (bila) nacionalna žandarmerija Kraljevine Sardinije, Kraljevine Italije in sedanje Republike Italije, ki ima policijska pooblastila tako nad civilnimi kot vojaškimi osebami.

Poglej Maksimilijan Rejec in Korpus karabinjerjev

Most na Soči

Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.

Poglej Maksimilijan Rejec in Most na Soči

Narodnoosvobodilni boj

Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).

Poglej Maksimilijan Rejec in Narodnoosvobodilni boj

Odvetnik

Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.

Poglej Maksimilijan Rejec in Odvetnik

Osvobodilna fronta

grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.

Poglej Maksimilijan Rejec in Osvobodilna fronta

Partizan

Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.

Poglej Maksimilijan Rejec in Partizan

Partizanska spomenica 1941

Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).

Poglej Maksimilijan Rejec in Partizanska spomenica 1941

Pavel Karađorđević

Knez Pavel Karađorđević, regent Kraljevine Jugoslavije, * 27. april 1893, Sankt Peterburg, Rusija, † 14. september 1976, Pariz, Francija.

Poglej Maksimilijan Rejec in Pavel Karađorđević

Podljubelj

Podljubelj je vas v severni Sloveniji.

Poglej Maksimilijan Rejec in Podljubelj

Pokrajina Videm

Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Maksimilijan Rejec in Pokrajina Videm

Pravna fakulteta v Ljubljani

Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Maksimilijan Rejec in Pravna fakulteta v Ljubljani

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Maksimilijan Rejec in Pravnik

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Maksimilijan Rejec in Pravo

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Maksimilijan Rejec in Prva svetovna vojna

Rabelj

Rabelj ( ) je naselje blizu Trbiža v Italiji, na meji med Italijo in Slovenijo.

Poglej Maksimilijan Rejec in Rabelj

Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941

Seznam nosilcev Partizanske spomenice 1941.

Poglej Maksimilijan Rejec in Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Maksimilijan Rejec in Slovenci

Srečko Šorli

Srečko Šorli, čevljarski mojster, trgovec, član organizacije TIGR in publicist, * 11. januar 1899, Tolmin, † 10. julij 1982, Baško sedlo.

Poglej Maksimilijan Rejec in Srečko Šorli

TIGR

Spominska plošča vojaškemu vodji organizacije TIGR Danilu Zelenu v Ljubljani TIGR (kratica za imena Trst, Istra, Gorica in Reka) je bila revolucionarna podtalna organizacija slovenskih in hrvaških domoljubov, nacionalistov in predvsem protifašistov.

Poglej Maksimilijan Rejec in TIGR

Tolmin

cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.

Poglej Maksimilijan Rejec in Tolmin

Videm, Italija

Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.

Poglej Maksimilijan Rejec in Videm, Italija

Zorko Jelinčič

Zorko Jelinčič, slovenski narodni delavec in organizator, * 5. marec 1900, Log pod Mangartom, † 13. julij 1965, Trst.

Poglej Maksimilijan Rejec in Zorko Jelinčič

11. oktober

11.

Poglej Maksimilijan Rejec in 11. oktober

1907

1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Maksimilijan Rejec in 1907

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Maksimilijan Rejec in 1943