Kazalo
40 odnosi: Academia operosorum Labacensium, Arhidiakon, Augsburg, Škofja Loka, Šmartno v Tuhinju, Šutna, Kamnik, Žale, Kamnik, Beneficij, Bistra, Ceh, Družba Jezusova, Duhovnik, Dunaj, Filozofija, Fortunat Bergant, Franc Anton Niernberger, Franc Jelovšek, Glasba, Gradec, Gregor Maček, Janez Valentin Metzinger, Kalvarija, Kamnik, Kartuzija, Kostanjevica na Krki, Kranjska, Latinščina, Ljubljana, Mecen, Miha Frančišek Paglovec, Misijon, Rim, Rimskokatoliška cerkev, Slovenci, Teolog, Teologija, 12. december, 1673, 1742, 19. november.
Academia operosorum Labacensium
Emblem društva leta 1701 Academia operosorum Labacensium (slovensko Akademija delovnih Ljubljančanov) je bila prva ljubljanska znanstvena akademija.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Academia operosorum Labacensium
Arhidiakon
Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Arhidiakon
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Augsburg
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Škofja Loka
Šmartno v Tuhinju
Šmartno v Tuhinju je gručasto naselje v Tuhinjski dolini.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Šmartno v Tuhinju
Šutna, Kamnik
Šutna. Prav tu je bil posnet ulični prizor oglasa "Gostje prihajajo" ('86),iz akcije »Slovenija, moja dežela« Sedanja baročna cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni Šutna je srednjeveška naselbina južno od Malega gradu in sedanji južni predel starega mestnega jedra v Kamniku.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Šutna, Kamnik
Žale, Kamnik
cerkev Marijine in Jožefove zaroke, Žale, Kamnik Žale so predel Kamnika, ki se nahaja na vrhu Žalskega hriba.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Žale, Kamnik
Beneficij
Benefícij (latinsko beneficium; knjižno, ugodnost, prednost) je bila v zgodnjem srednjem veku posest, ki so jo kralji in večji fevdalci darovali v dosmrten užitek.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Beneficij
Bistra
Bistra je lahko ime več toponimov ali ustanov v Sloveniji oz.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Bistra
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Ceh
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Družba Jezusova
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Duhovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Dunaj
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Filozofija
Fortunat Bergant
Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar, * 6. september 1721, Mekinje pri Kamniku, † 31. marec 1769, Ljubljana.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Fortunat Bergant
Franc Anton Niernberger
Maksimilijana Leopolda Raspa iz leta 1767 Franc Anton Niernberger, slovenski slikar, * (?) 1712, Višnja Gora, † 27. julij 1784, Višnja Gora.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Franc Anton Niernberger
Franc Jelovšek
. Franc Jelovšek, slovenski slikar, * 4. oktober 1700, Mengeš, † 31. maj 1764, Ljubljana.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Franc Jelovšek
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Glasba
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Gradec
Gregor Maček
Gregor Maček starejši, slovenski stavbar, * 25. februar 1664, † 18. oktober 1725.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Gregor Maček
Janez Valentin Metzinger
''Sv. Frančišek Saleški spoveduje plemiča'' (1753, Narodna galerija Slovenije) Janez Valentin Metzinger, slovenski slikar francoskega rodu, * krščen 19. april 1699, Saint-Avold (Lorena, danes Francija), † 12. marec 1759, Ljubljana Je osrednja figura slovenskega baročnega slikarstva.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Janez Valentin Metzinger
Kalvarija
Kalvarija v prvotnem pomenu besede je.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Kalvarija
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Kamnik
Kartuzija
Grande Chartreuse danes Kartuzija je poimenovanje za samostan katoliškega verskega reda kartuzijanov.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Kartuzija
Kostanjevica na Krki
Kostanjevica na Krki (tudi Kostanjevica ob Krki, LandstraßLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 68.) je mestece z okoli 700 prebivalci in je najmanjše mesto v Sloveniji ter središče občine Kostanjevica na Krki.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Kostanjevica na Krki
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Kranjska
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Latinščina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Ljubljana
Mecen
Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Mecen
Miha Frančišek Paglovec
Miha Frančišek Paglovec (tudi Mihael Frančiček Paglovec), slovenski pisatelj in duhovnik, * 26. september 1679, Kamnik, † 11. februar 1759, Šmartno v Tuhinju.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Miha Frančišek Paglovec
Misijon
Misijon je organizacijska enota verske skupnosti za širjenje religije v deželah, ki te religije še ne poznajo.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Misijon
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Rim
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Rimskokatoliška cerkev
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Slovenci
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Teolog
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in Teologija
12. december
12.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in 12. december
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in 1673
1742
1742 (MDCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in 1742
19. november
19.
Poglej Maksimilijan Leopold Rasp in 19. november