Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Maks Koželj

Index Maks Koželj

Maks (Maksimilijan) Koželj, slovenski slikar, * 30. marec 1883, Kamnik, † 1. avgust 1956, Kamnik.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Akvarel, Aleksander I. Karadžordžević, Dunaj, Ferdo Vesel, Freska, Kamniška Bistrica, Kamniško-Savinjske Alpe, Kamnik, Koželj, Krajinsko slikarstvo, Ljubljana, Matija Koželj, München, Planinska zveza Slovenije, Praga, Seznam slovenskih slikarjev, Slikar, Slovenci, Stahovica, Zagreb, 1. avgust, 1883, 1905, 1956, 30. marec.

Akvarel

Akvarel je slikarska tehnika s kitajskim tušem in prozornimi, v vodi topljivimi barvili.

Poglej Maks Koželj in Akvarel

Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Poglej Maks Koželj in Aleksander I. Karadžordžević

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Maks Koželj in Dunaj

Ferdo Vesel

Ferdo Vesel, slovenski slikar, * 18. maj 1861, Ljubljana, † 28. julij 1946, Ljubljana.

Poglej Maks Koželj in Ferdo Vesel

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Maks Koželj in Freska

Kamniška Bistrica

Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.

Poglej Maks Koželj in Kamniška Bistrica

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Maks Koželj in Kamniško-Savinjske Alpe

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Maks Koželj in Kamnik

Koželj

Koželj je lahko.

Poglej Maks Koželj in Koželj

Krajinsko slikarstvo

Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.

Poglej Maks Koželj in Krajinsko slikarstvo

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Maks Koželj in Ljubljana

Matija Koželj

Matija Koželj, slovenski slikar, * 7. februar 1842, Vesca, † 26. februar 1917, Kamnik.

Poglej Maks Koželj in Matija Koželj

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Maks Koželj in München

Planinska zveza Slovenije

Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.

Poglej Maks Koželj in Planinska zveza Slovenije

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Maks Koželj in Praga

Seznam slovenskih slikarjev

Seznam slovenskih slikarjev.

Poglej Maks Koželj in Seznam slovenskih slikarjev

Slikar

Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.

Poglej Maks Koželj in Slikar

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Maks Koželj in Slovenci

Stahovica

Stahovica je naselje v občini Kamnik.

Poglej Maks Koželj in Stahovica

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Maks Koželj in Zagreb

1. avgust

1.

Poglej Maks Koželj in 1. avgust

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Maks Koželj in 1883

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Maks Koželj in 1905

1956

1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Maks Koželj in 1956

30. marec

30.

Poglej Maks Koželj in 30. marec