Kazalo
18 odnosi: Ambon, Antependij, Bavarski narodni muzej, Berlin, Britanski muzej, Liverpool, London, Lorena, Louvre, München, Metropolitanski muzej umetnosti, Metz, New York, Oton I. Veliki, Pariz, Prižnica, Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg, Sveto rimsko cesarstvo.
Ambon
Oltarna miza z dvema ambonoma Ambón je del cerkve namenjen besednemu bogoslužju.
Poglej Magdeburška slonovina in Ambon
Antependij
Antependij je poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize ali bogato vezena tkanina (oltarno pregrinjalo) prednje strani oltarja.
Poglej Magdeburška slonovina in Antependij
Bavarski narodni muzej
Bavarski narodni muzej (nemško Bayerisches Nationalmuseum) v Münchnu je eden najpomembnejših muzejev dekorativne umetnosti v Evropi in eden največjih muzejev umetnosti v Nemčiji in hrani zbirke umetnostne in kulturne zgodovine na približno 13.000 m².
Poglej Magdeburška slonovina in Bavarski narodni muzej
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Magdeburška slonovina in Berlin
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Magdeburška slonovina in Britanski muzej
Liverpool
Liverpool je pristaniško mesto in metropolitansko območje v Severozahodni Angliji na vzhodnem bregu reke Mersey.
Poglej Magdeburška slonovina in Liverpool
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Magdeburška slonovina in London
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Magdeburška slonovina in Lorena
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Magdeburška slonovina in Louvre
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Magdeburška slonovina in München
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Poglej Magdeburška slonovina in Metropolitanski muzej umetnosti
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Magdeburška slonovina in Metz
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Magdeburška slonovina in New York
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Magdeburška slonovina in Oton I. Veliki
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Magdeburška slonovina in Pariz
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Magdeburška slonovina in Prižnica
Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni. Glavna ladja proti vzhodu Stolnica sv.
Poglej Magdeburška slonovina in Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.