Kazalo
33 odnosi: Benvenuto Cellini, Cosimo I. Medičejski, Danaa, Firence, Galerija Uffizi, Galleria dell'Accademia, Giambologna, Hadrijan, Italija, Jupiter (mitologija), Kapitel, Lošč, Loža, Manierizem, Marmor, München, Meduza (mitologija), Merkur (mitologija), Michelangelo Buonarroti, Minerva (božanstvo), Obok, Orsanmichele, Palača Pitti, Palazzo Vecchio, Parapet, Pergamon, Perzej, Pilaster, Renesančna umetnost, Trajan, Trg sinjorije, Trilist, Ugrabitev Sabink, Giambologna.
Benvenuto Cellini
Benvenuto Cellini, italijanski zlatar, kipar in pisatelj, * 3. november 1500, † 13. februar 1571 Njegova najbolj znana ohranjena dela so Cellinijeva solnica, kip Perzej z Meduzino glavo in njegova avtobiografija, ki je bila opisana kot »eden najpomembnejših dokumentov 16.
Poglej Loggia dei Lanzi in Benvenuto Cellini
Cosimo I. Medičejski
Cosimo I. Medičejski, nadvojvoda Toskanski, * 12. junij 1519, Firence, † 21. april 1574, Firence.
Poglej Loggia dei Lanzi in Cosimo I. Medičejski
Danaa
Gustava Klimta Dánaa (starogrško: Danáe) je bila v grški mitologiji hči argoškega kralja Akrizija in Perzejeva mati.
Poglej Loggia dei Lanzi in Danaa
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Loggia dei Lanzi in Firence
Galerija Uffizi
Galerija Uffizi Galerija Uffizi (italijansko Galleria degli Uffizi) je muzej umetnosti v Firencah.
Poglej Loggia dei Lanzi in Galerija Uffizi
Galleria dell'Accademia
Galleria dell'Accademia (italijansko Galleria dell'Accademia di Firenze) je muzej umetnosti v Firencah v Italiji.
Poglej Loggia dei Lanzi in Galleria dell'Accademia
Giambologna
Giambologna, rojen kot Jean Boulogne, znan tudi kot Giovanni Da Bologna in Giovanni Bologna, italijanski kipar, * 1529, Douai, Grofija Flandrija (danes Francija), † 13. avgust 1608, Firence, Italija.
Poglej Loggia dei Lanzi in Giambologna
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Loggia dei Lanzi in Hadrijan
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Loggia dei Lanzi in Italija
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Loggia dei Lanzi in Jupiter (mitologija)
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Loggia dei Lanzi in Kapitel
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Loggia dei Lanzi in Lošč
Loža
Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.
Poglej Loggia dei Lanzi in Loža
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Loggia dei Lanzi in Manierizem
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Loggia dei Lanzi in Marmor
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Loggia dei Lanzi in München
Meduza (mitologija)
Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.
Poglej Loggia dei Lanzi in Meduza (mitologija)
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Loggia dei Lanzi in Merkur (mitologija)
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Loggia dei Lanzi in Michelangelo Buonarroti
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Loggia dei Lanzi in Minerva (božanstvo)
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Loggia dei Lanzi in Obok
Orsanmichele
Orsanmichele (izgovarja; Kuhinjski vrt svetega Mihaela, iz toskanskega italijanske besede orto) je cerkev v italijanskem mestu Firence.
Poglej Loggia dei Lanzi in Orsanmichele
Palača Pitti
Palazzo Pitti je velika, predvsem renesančna palača v Firencah v Italiji.
Poglej Loggia dei Lanzi in Palača Pitti
Palazzo Vecchio
Palazzo Vecchio (italijansko: »Stara palača«) je mestna hiša Firenc v Italiji.
Poglej Loggia dei Lanzi in Palazzo Vecchio
Parapet
Parapet tudi ograja je ovira, ki je podaljšek stene na robu strehe, terase, balkona, hodnika ali drugega objekta.
Poglej Loggia dei Lanzi in Parapet
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Loggia dei Lanzi in Pergamon
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Loggia dei Lanzi in Perzej
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Loggia dei Lanzi in Pilaster
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Loggia dei Lanzi in Renesančna umetnost
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Loggia dei Lanzi in Trajan
Trg sinjorije
Trg sinjorije je trg v obliki črke L pred Palazzo Vecchio v Firencah v Italiji.
Poglej Loggia dei Lanzi in Trg sinjorije
Trilist
Arhitekturani trilist Trílíst (iz latinskega trifolium – rastlina s tremi listi, francosko trèfle, italijansko trifoglio, nemško Dreiblatt in Dreiblattbogen, nizozemsko klaver, 'detelja') je grafična oblika, ki jo sestavljajo trije prekrivajoči se obroči, uporabljeni v arhitekturi in krščanski simboliki.
Poglej Loggia dei Lanzi in Trilist
Ugrabitev Sabink, Giambologna
Ugrabitev Sabink (včasih tudi Posilstvo Sabink) je velik in zapleten marmorni kip flamskega kiparja in arhitekta Giambologna.
Poglej Loggia dei Lanzi in Ugrabitev Sabink, Giambologna