Kazalo
9 odnosi: Atom, Elektron, Gibalna količina, Kristalna struktura, Kvazidelec, Masa, Planckova konstanta, Valovni vektor, Vektor.
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kvaziimpuls in Atom
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Kvaziimpuls in Elektron
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Kvaziimpuls in Gibalna količina
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Kvaziimpuls in Kristalna struktura
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Kvaziimpuls in Kvazidelec
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Kvaziimpuls in Masa
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Kvaziimpuls in Planckova konstanta
Valovni vektor
Valóvni véktor (oznaka k) je ena od količin, s katero se opredeli potujoče valovanje.
Poglej Kvaziimpuls in Valovni vektor
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Poglej Kvaziimpuls in Vektor