Kazalo
15 odnosi: Anatolija, Anita (hetitski kralj), Asirija, Bronasta doba, Hati, Hatuša, Hatušili I., Hetitščina, Hetiti, Indoevropski jeziki, Kültepe, Labarna I., Pithana, Turčija, Zalpuva.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Kuššara in Anatolija
Anita (hetitski kralj)
Anita, sin Pithane, je bil kralj Kušare, mesta, ki ga še niso prepoznali.
Poglej Kuššara in Anita (hetitski kralj)
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Kuššara in Asirija
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kuššara in Bronasta doba
Hati
Hati je lahko.
Poglej Kuššara in Hati
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Kuššara in Hatuša
Hatušili I.
Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.
Poglej Kuššara in Hatušili I.
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Kuššara in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Kuššara in Hetiti
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Kuššara in Indoevropski jeziki
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Kuššara in Kültepe
Labarna I.
Labarna I. je bil ustanovitelj in prvi kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1600-1586 pr.
Poglej Kuššara in Labarna I.
Pithana
Pithana je bil kralj hatskega mesta Kuššara, ki je vladal v 17.
Poglej Kuššara in Pithana
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Kuššara in Turčija
Zalpuva
Hetitsko cesarstvo z "Zalpuvo na Črnem morju"; Zalpuva iz Analov Hatušilija I. je postavljena v Tilmen Höyük okoli 90 kilometers severovzhodno od Alalaha Zalpuva ali Zalpa je še neodkrito mesto v Anatoliji, ustanovljeno v bronasti dobi okoli 17.
Poglej Kuššara in Zalpuva