Kazalo
20 odnosi: ČEKA, Človekove pravice, Gulag, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Leninizem, Marksizem, Marksizem-leninizem, Mihail Gorbačov, Nikita Hruščov, NKVD, Politična represija v Sovjetski zvezi, Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi, Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina, Sindikat, Socializem, Sovjetska lakota 1932–1933, Sovjetska zveza, Stalinizem, Velika čistka.
ČEKA
Grb ČEKE. ČEKA (rusko Всероссийская чрезвычайная комиссия по борьбе с контрреволюцией, спекуляцией и саботажем - Vserossijskaja črezvičajnaja komisija po borbé s kontrrevoljuciej, spekuljacijej i sabotažem, slovensko Izredna vseruska komisija za boj proti kontrarevoluciji, špekulacijam in sabotažam; kratica BЧК oziroma ČEKA) je bila prva sovjetska varnostno-obveščevalna služba.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in ČEKA
Človekove pravice
Človekove pravice so pravice vseh ljudi.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Človekove pravice
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Gulag
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Komunistična partija Sovjetske zveze
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Komunizem
Leninizem
Vladimir Lenin, katerega pragmatična politika in politika je boljševiški avangardni stranki omogočila uresničitev oktobrske revolucije v Rusiji Leninizem je oznaka za določeno razumevanje družbeno-političnih problemov sveta in njegovega razvoja, je Leninova interpretacija in praktična aplikacija marksizma.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Leninizem
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Marksizem
Marksizem-leninizem
poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Marksizem-leninizem
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Mihail Gorbačov
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Nikita Hruščov
NKVD
Grb NKVD. Ljudski komisariat za notranje zadeve (НКВД, Narodnij komissariat vnutrennih del, NKVD) je bila sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki je nastala z reorganizacijo GPU leta 1922.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in NKVD
Politična represija v Sovjetski zvezi
Sovjetske zveze. Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) je milijone ljudi trpelo politično represijo, ki se je začela od Leninove oktobrske revolucije leta 1917.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Politična represija v Sovjetski zvezi
Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina Skozi zgodovino Sovjetske zveze (1917–1991) so bila obdobja, ko so sovjetske komunistične oblasti brutalno zatirale in preganjale različne oblike cerkve in vere v različnem obsegu, odvisno od državnih interesov.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi
Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina
Moskvi, 19. novembra 1988 Ocene števila smrtnih žrtev, ki jih je pripisanih sovjetskemu diktatorju Josifu Stalinu, so zelo različne.
Sindikat
Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Sindikat
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Socializem
Sovjetska lakota 1932–1933
Sovjetska lakota v letih 1932–1933 je bila lakota na glavnih žitnih območjih Sovjetske zveze, vključno z Ukrajino, Severnim Kavkazom, Volgo, Kazahstanom, Južnim Uralom in Zahodno Sibirijo.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Sovjetska lakota 1932–1933
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Sovjetska zveza
Stalinizem
Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Stalinizem
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Poglej Kršitve človekovih pravic v Sovjetski zvezi in Velika čistka