Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Krátka summa velikoga katekizmussa

Index Krátka summa velikoga katekizmussa

Krátka summa velikoga katekizmussa (Kratko bistvo velikega katekizma) je prvi prekmurski katoliški katekizem, ki ga je napisal Mikloš Küzmič.

Kazalo

  1. 34 odnosi: Andrej Karlin, Šopron, Budimpešta, Franc Temlin, Hrvaščina, Jožef Borovnjak, Jožef Košič, Jožef Sakovič, Kajkavščina, Katekizem, Latinščina, Madžarščina, Madžarska, Mali katechismus, Martjanci, Mihael Gaber, Mikloš Küzmič, Mlajtinci, Nemščina, Nikola Krajačević, Prekmurje, Prekmurski knjižni jezik, Radgona, Rimskokatoliška cerkev, Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944), Slovenščina, Slovenska krajina (Ogrska), Vendel Ratkovič, 1780, 1852, 1853, 1864, 1873, 1883.

Andrej Karlin

Andrej Karlin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, * 15. november 1857, Stara Loka, Slovenija (tedaj Avstrijsko cesarstvo) † 5. april 1933, Maribor, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Andrej Karlin

Šopron

Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Šopron

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Budimpešta

Franc Temlin

Franc Temlin (tudi Ferenc Temlin), slovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj, * konec 17. stoletja, Krajna, † 18. stoletje (?).

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Franc Temlin

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Hrvaščina

Jožef Borovnjak

Jožef Borovnjak (madž. Borovnják ali Borovnyák József), slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Ogrskem.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Jožef Borovnjak

Jožef Košič

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Jožef Košič

Jožef Sakovič

Jožef Sakovič (madžarsko Szakovics József, nemško Joseph Sakowitsch), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in eden najpomembnejših avtorjev prekmurskega jezika v 20. stoletju.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Jožef Sakovič

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Kajkavščina

Katekizem

prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Katekizem

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Latinščina

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Madžarščina

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Madžarska

Mali katechismus

Mali katechismus je prva tiskana prekmurska knjiga.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Mali katechismus

Martjanci

Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Martjanci

Mihael Gaber

Mihael Gaber (tudi Miháo Gaber), slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski okroglini, * 1753, Dolnji Slaveči, † 13. september 1815 Gaber je bil edini slovenski mecen Mikloša Küzmiča iz domačega kraja.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Mihael Gaber

Mikloš Küzmič

Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Mikloš Küzmič

Mlajtinci

Mlajtinci (madžarsko Kismálnás, prekmursko nekoč Mladetinci, Mledetinci, ali Mladinci) so naselje v Občini Moravske Toplice.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Mlajtinci

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Nemščina

Nikola Krajačević

Nikola Krajačević Sartorius (staro kajkavsko: Miklouš Krajačević, prekmursko Mikloš Krajačevič), kajkavsko-hrvaški pesnik, pisatelj, rimskokatoliški duhovnik, * 29. november 1581, Sisek, † 9. marec 1653, Zagreb.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Nikola Krajačević

Prekmurje

Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Prekmurje

Prekmurski knjižni jezik

Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Prekmurski knjižni jezik

Radgona

Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Radgona

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Rimskokatoliška cerkev

Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)

Seznam prekmurskih katoliških tiskov med 1780 in 1951.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Slovenščina

Slovenska krajina (Ogrska)

Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Slovenska krajina (Ogrska)

Vendel Ratkovič

Vendel (Vendelin) Ratkovič ponekod Ratkovitš (madžarsko Ratkovics Vendel) slovenski rimskokatoliški duhovnik, kanonik, dekan Murske Sobote in pisatelj na Ogrskem, * 5. september 1834, Lendava, † 20. januar 1907, Sombotel.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in Vendel Ratkovič

1780

1780 (MDCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in 1780

1852

1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in 1852

1853

1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in 1853

1864

1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in 1864

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in 1873

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Krátka summa velikoga katekizmussa in 1883

Prav tako znan kot Krátka šuma velikoga katekizmuša, Kratko bistvo velikega katekizma.