Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Alojz Kraigher, Anton Aškerc, Anton Medved, Škofja Loka, Šmartno pod Šmarno goro, Bohinj, Bohinjska Bistrica, Centralno pokopališče Žale, Dom in svet, Dragotin Kette, Druga svetovna vojna, Emil Cesar, Engelbert Gangl, Fran Saleški Finžgar, Fužina, Goli otok, Henrik Tuma, Informbiro, Ivan Cankar, Ivan Lah, Josip Murn - Aleksandrov, Kaplan, Krista Šuler, Kropa, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Ljudmila Poljanec, Osvobodilna fronta, Pesnik, Planinski vestnik, Prva svetovna vojna, Rak (bolezen), Seznam slovenskih pesnikov, Slovenci, Slovenka (časnik), Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij ob Ščavnici, Uršulinke, Vida Jeraj, Zofka Kveder, 17. julij, 1866, 1959, 25. december.
Alojz Kraigher
Alojz Kraigher, slovenski pisatelj, zdravnik, * 22. april 1877, Postojna, † 25. februar 1959, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Alojz Kraigher · Poglej več »
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Anton Aškerc · Poglej več »
Anton Medved
Anton Medved je lahko.
Novo!!: Kristina Šuler in Anton Medved · Poglej več »
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Novo!!: Kristina Šuler in Škofja Loka · Poglej več »
Šmartno pod Šmarno goro
Šmartno pod Šmarno goro (nemško: Sankt Martin unter dem Großkahlenberge) je nekdaj neodvisen del Ljubljane, ki se nahaja na močno razrezanih terasah na levem bregu Save pod Šmarno goro in gorenjskemu odseku avtoceste.
Novo!!: Kristina Šuler in Šmartno pod Šmarno goro · Poglej več »
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Kristina Šuler in Bohinj · Poglej več »
Bohinjska Bistrica
Bohinjska Bistrica je naselje z okoli 1800 prebivalci (2020) in središče Občine Bohinj oz.
Novo!!: Kristina Šuler in Bohinjska Bistrica · Poglej več »
Centralno pokopališče Žale
Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.
Novo!!: Kristina Šuler in Centralno pokopališče Žale · Poglej več »
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Novo!!: Kristina Šuler in Dom in svet · Poglej več »
Dragotin Kette
Dragotin Kette, slovenski pesnik, * 19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici, † 26. april 1899, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Dragotin Kette · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Kristina Šuler in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Emil Cesar
Emil Cesar, slovenski literarni zgodovinar, visokošolski predavatelj, urednik, * 16. avgust 1927, Ljubljana, † 12. september 2020, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Emil Cesar · Poglej več »
Engelbert Gangl
Engelbert Gangl, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, dramatik, kritik, urednik in prosvetni delavec, * 12. november 1873, Metlika, † 25. februar 1950, Metlika.
Novo!!: Kristina Šuler in Engelbert Gangl · Poglej več »
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Fran Saleški Finžgar · Poglej več »
Fužina
Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo, spadajo v metalurgijo železa in jekla.
Novo!!: Kristina Šuler in Fužina · Poglej več »
Goli otok
Zapori na Golem otoku Goli (bolj poznan kot Goli otok) je otok v Jadranskem morju blizu hrvaške obale, leži med Rabom in celino v Kvarnerskem zalivu.
Novo!!: Kristina Šuler in Goli otok · Poglej več »
Henrik Tuma
Henrik Tuma, slovenski odvetnik, politik, publicist, planinec in jezikoslovec, * 9. julij 1858, Ljubljana, † 10. april 1935, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Henrik Tuma · Poglej več »
Informbiro
Informbiro je kratica za Komunistični informacijski biro (1947–1955), nekakšno povezovalno organizacijo vseh komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi.
Novo!!: Kristina Šuler in Informbiro · Poglej več »
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Novo!!: Kristina Šuler in Ivan Cankar · Poglej več »
Ivan Lah
Ivan Lah, slovenski pisatelj, publicist, prevajalec in profesor na gimnaziji, * 9. december 1881, Ilirska Bistrica, † 18. maj 1938, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Ivan Lah · Poglej več »
Josip Murn - Aleksandrov
Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik, * 4. marec 1879, Ljubljana, † 18. junij 1901, Ljubljana.
Novo!!: Kristina Šuler in Josip Murn - Aleksandrov · Poglej več »
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Novo!!: Kristina Šuler in Kaplan · Poglej več »
Krista Šuler
Krista Šuler, slovenska učiteljica in knjižničarka, * 1901, † 1959.
Novo!!: Kristina Šuler in Krista Šuler · Poglej več »
Kropa
Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica.
Novo!!: Kristina Šuler in Kropa · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Kristina Šuler in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Novo!!: Kristina Šuler in Ljubljanski zvon · Poglej več »
Ljudmila Poljanec
Ljudmila Poljanec, slovenska pesnica in dramatičarka, * 6. julij 1874, Brežice, † 26. avgust 1948, Kapelski Vrh.
Novo!!: Kristina Šuler in Ljudmila Poljanec · Poglej več »
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Kristina Šuler in Osvobodilna fronta · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Kristina Šuler in Pesnik · Poglej več »
Planinski vestnik
Planinski vestnik (okrajšano PV) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.
Novo!!: Kristina Šuler in Planinski vestnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Kristina Šuler in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Novo!!: Kristina Šuler in Rak (bolezen) · Poglej več »
Seznam slovenskih pesnikov
Seznam slovenskih pesnikov in pesnic.
Novo!!: Kristina Šuler in Seznam slovenskih pesnikov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Kristina Šuler in Slovenci · Poglej več »
Slovenka (časnik)
Naslovnica prve številke Slovenke Slovenka je bil prvi slovenski ženski časopis.
Novo!!: Kristina Šuler in Slovenka (časnik) · Poglej več »
Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici
Stara Gora je naselje v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Novo!!: Kristina Šuler in Stara Gora, Sveti Jurij ob Ščavnici · Poglej več »
Sveti Jurij ob Ščavnici
Sveti Jurij ob Ščavnici je naselje, središče občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
Novo!!: Kristina Šuler in Sveti Jurij ob Ščavnici · Poglej več »
Uršulinke
Uršulinke (slovenski prevod Red sv. Uršule, kratica OSU), so rimokatoliški cerkveni red, ki ga je 25.
Novo!!: Kristina Šuler in Uršulinke · Poglej več »
Vida Jeraj
Vida Jeraj (s pravim imenom Franica Vovk), slovenska pesnica, * 31. marec 1875, Bled, Slovenija, † 1. maj 1932, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Kristina Šuler in Vida Jeraj · Poglej več »
Zofka Kveder
Zofka Kveder (poročena Jelovšek in Demetrović; poznana tudi kot Kopriva, Milena, Modroslava, Zofija, Poluks, Grabovska, Janja Legat), slovenska pisateljica in publicistka, * 22. april 1878, Ljubljana, † 21. november 1926, Zagreb.
Novo!!: Kristina Šuler in Zofka Kveder · Poglej več »
17. julij
17.
Novo!!: Kristina Šuler in 17. julij · Poglej več »
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Kristina Šuler in 1866 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Kristina Šuler in 1959 · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: Kristina Šuler in 25. december · Poglej več »
