Kazalo
40 odnosi: Apnenec, Babno polje, Bloke, Briga, Cerkniško jezero, Dobrepolje (kraško polje), Globodol, Grosupeljsko polje, Humus, Jezero, Kapnik, Kilometer, Kmetijstvo, Kočevsko polje, Kras, Kras v Sloveniji, Krasoslovje, Loški potok, Loško polje, Logaško polje, Meter, Otrok, Padavine, Pesek, Pivška kotlina, Planinsko polje, Planota, Podolje (razločitev), Poljanska dolina (Dolenjska), Polje, Ponikalnica, Ponor in požiralnik, Potok, Radensko polje, Grosuplje, Ribniško polje, Rovtarica, Struška dolina, Udornica, Vrtača, 20. stoletje.
- Dinarsko gorovje
- Fizična geografija
- Kraški pojavi
- Reliefne oblike
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Kraško polje in Apnenec
Babno polje
Pogled na Snežnik iz Babnega polja Babno polje je okrog 3 km dolga kotanja razpotegnjena v smeri severozahod–jugovzhod.
Poglej Kraško polje in Babno polje
Bloke
Bloke (tudi Bloška planota) so obsežna skledasta planota na nadmorski višini med 700 in 800 m. Planota je skupaj z Rakitniško grudo omejena z dvema izrazitejšema dinarskima prelomnicama.
Poglej Kraško polje in Bloke
Briga
Briga je naselje v Občini Kostel.
Poglej Kraško polje in Briga
Cerkniško jezero
Cerkniško polje, prazno jezero Cerkniško jezero pozimi Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714) Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014 Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja).
Poglej Kraško polje in Cerkniško jezero
Dobrepolje (kraško polje)
Dobrepolje je suho kraško polje, 30 km jugovzhodno od Ljubljane v občini Dobrepolje.
Poglej Kraško polje in Dobrepolje (kraško polje)
Globodol
Globodol je kraško polje, ki leži v vzhodni Suhi krajini jugozahodno od Mirne Peči.
Poglej Kraško polje in Globodol
Grosupeljsko polje
Grosupeljsko polje je netipično kraško polje, s površino 14 km2.
Poglej Kraško polje in Grosupeljsko polje
Humus
prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.
Poglej Kraško polje in Humus
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Kraško polje in Jezero
Kapnik
Postojnski jami Kapnik je tvorba, ki nastaja v suhih kraških jamah.
Poglej Kraško polje in Kapnik
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Kraško polje in Kilometer
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Kraško polje in Kmetijstvo
Kočevsko polje
Kočevsko polje je netipično kraško polje ob prelomnici dinarske smeri.
Poglej Kraško polje in Kočevsko polje
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Kraško polje in Kras
Kras v Sloveniji
Kras v Sloveniji obsega 49,7 % celotne površine države.
Poglej Kraško polje in Kras v Sloveniji
Krasoslovje
Valvasor (1689) Škocjanskih jamah Postojnska jama Krasoslôvje ali krasologíja je znanstvena veda, ki se ukvarja s krasom.
Poglej Kraško polje in Krasoslovje
Loški potok
Loški potok ali Loški Potok je lahko.
Poglej Kraško polje in Loški potok
Loško polje
Jugozahodni del polja z naseljem Kozarišče Loško polje (tudi Loška dolina) je kraško polje na jugu Slovenije.
Poglej Kraško polje in Loško polje
Logaško polje
Vzhodni del Logaškega polja Logaško polje je kraško polje v okolici naselja Logatec.
Poglej Kraško polje in Logaško polje
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Kraško polje in Meter
Otrok
Štiri indijske deklice nosijo vodo Otrok je človeški potomec katerekoli starosti ali deček oz.
Poglej Kraško polje in Otrok
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Kraško polje in Padavine
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Kraško polje in Pesek
Pivška kotlina
Pivška kotlina ali Pivška dolina, tudi samo Pivka (po reki Pivki oz. kraju Pivka) je pokrajinsko razgibana kotlina med visokimi dinarskimi planotami, Krasom in Brkini.
Poglej Kraško polje in Pivška kotlina
Planinsko polje
Planinsko polje Poplavljeno Planinsko polje, v ozadju Slivnica Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje.
Poglej Kraško polje in Planinsko polje
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Kraško polje in Planota
Podolje (razločitev)
Podolje je lahko.
Poglej Kraško polje in Podolje (razločitev)
Poljanska dolina (Dolenjska)
Starega trga Poljanska dolina je 8 km dolga in 4 km široka dolina v bližini reke Kolpe, med Belo krajino in Kočevskim rogom.
Poglej Kraško polje in Poljanska dolina (Dolenjska)
Polje
Polje je lahko.
Poglej Kraško polje in Polje
Ponikalnica
Drugi izvir ponikalnice Temenice, bruhalnik Zijalo Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla.
Poglej Kraško polje in Ponikalnica
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Kraško polje in Ponor in požiralnik
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Poglej Kraško polje in Potok
Radensko polje, Grosuplje
Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje.
Poglej Kraško polje in Radensko polje, Grosuplje
Ribniško polje
Ribniško polje z Velike gore Ribniško polje (lokalno tudi Ribniška dolina) je kraško polje v JZ Sloveniji.
Poglej Kraško polje in Ribniško polje
Rovtarica
Rovtarica je ponikalni potok, ki izvira južno naselja Rovte v občini Logatec.
Poglej Kraško polje in Rovtarica
Struška dolina
Grmade Struška dolina je suho kraško polje, 40 km jugovzhodno od Ljubljane v občini Dobrepolje na nadmorski višini okoli 420 metrov.
Poglej Kraško polje in Struška dolina
Udornica
Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.
Poglej Kraško polje in Udornica
Vrtača
Dutovljah Vrtače so kraške globeli ali kotanje, pri katerih je globina manjša od premera.
Poglej Kraško polje in Vrtača
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Kraško polje in 20. stoletje