Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa

Index Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa

Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.

41 odnosi: A, Š, Ž, Č, Češka, B, Budim, C, D, E, F, Fonem, G, Gajica, Glagolica, Grafem, Grška abeceda, H, Hrvaščina, I, J, Jan Hus, K, L, Latinica, Ljudevit Gaj, M, Mednarodna fonetična abeceda, N, Nemščina, O, P, R, S, Slovenska abeceda, Slovenska abecedna vojna, T, U, V, Z, Zagreb.

A

A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in A · Poglej več »

Š

Š š Š je dvajseta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Š · Poglej več »

Ž

Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Ž · Poglej več »

Č

Č č Č je '''č'''etrta '''č'''rka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Č · Poglej več »

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Češka · Poglej več »

B

B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in B · Poglej več »

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Budim · Poglej več »

C

C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in C · Poglej več »

D

D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in D · Poglej več »

E

E e E je šesta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in E · Poglej več »

F

F f F je sedma črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in F · Poglej več »

Fonem

Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Fonem · Poglej več »

G

G g G je osma črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in G · Poglej več »

Gajica

Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Gajica · Poglej več »

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Glagolica · Poglej več »

Grafem

Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Grafem · Poglej več »

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Grška abeceda · Poglej več »

H

H h H je deveta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in H · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Hrvaščina · Poglej več »

I

I i I je deseta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in I · Poglej več »

J

J j J je enajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in J · Poglej več »

Jan Hus

Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Jan Hus · Poglej več »

K

K k K je dvanajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in K · Poglej več »

L

L l L je trinajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in L · Poglej več »

Latinica

Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Latinica · Poglej več »

Ljudevit Gaj

Ljudevit Gaj, hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, * 8. avgust 1809, Krapina, Zagorje, † 20. april 1872, Zagreb.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Ljudevit Gaj · Poglej več »

M

M je štirinajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in M · Poglej več »

Mednarodna fonetična abeceda

Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Mednarodna fonetična abeceda · Poglej več »

N

N n N je petnajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in N · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Nemščina · Poglej več »

O

O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in O · Poglej več »

P

P p P je sedemnajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in P · Poglej več »

R

R r R je osemnajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in R · Poglej več »

S

S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in S · Poglej več »

Slovenska abeceda

Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Slovenska abeceda · Poglej več »

Slovenska abecedna vojna

France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Slovenska abecedna vojna · Poglej več »

T

T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in T · Poglej več »

U

U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in U · Poglej več »

V

V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in V · Poglej več »

Z

Z z Z je štiriindvajseta črka slovenske abecede.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Z · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Novo!!: Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Zagreb · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »