Kazalo
41 odnosi: A, Š, Ž, Č, Češka, B, Budim, C, D, E, F, Fonem, G, Gajica, Glagolica, Grafem, Grška abeceda, H, Hrvaščina, I, J, Jan Hus, K, L, Latinica, Ljudevit Gaj, M, Mednarodna fonetična abeceda, N, Nemščina, O, P, R, S, Slovenska abeceda, Slovenska abecedna vojna, T, U, V, Z, Zagreb.
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in A
Š
Š š Š je dvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Š
Ž
Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Ž
Č
Č č Č je '''č'''etrta '''č'''rka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Č
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Češka
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in B
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Budim
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in C
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in D
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in E
F
F f F je sedma črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in F
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Fonem
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in G
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Gajica
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Glagolica
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Grafem
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Grška abeceda
H
H h H je deveta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in H
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Hrvaščina
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in I
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in J
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Jan Hus
K
K k K je dvanajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in K
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in L
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Latinica
Ljudevit Gaj
Ljudevit Gaj, hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, * 8. avgust 1809, Krapina, Zagorje, † 20. april 1872, Zagreb.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Ljudevit Gaj
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in M
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Mednarodna fonetična abeceda
N
N n N je petnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in N
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Nemščina
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in O
P
P p P je sedemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in P
R
R r R je osemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in R
S
S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in S
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Slovenska abeceda
Slovenska abecedna vojna
France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Slovenska abecedna vojna
T
T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in T
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in U
V
V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in V
Z
Z z Z je štiriindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Z
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa in Zagreb